zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnost
OZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt.
Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.
Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).
ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1, 42, 42/1, 42/2. ZPP člen 360, 361/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - zmotna uporaba materialnega prava - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - mediji - objava popravka - odklonilni razlogi - povezava med objavljenim obvestilom in popravkom
Dolžnost opredelitve pritožbenega sodišča obstaja le glede strankinih stališč in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa tudi glede tistega, na kar je treba pri odločanju o pravnem sredstvu paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče meni, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, tega ni treba posebej argumentirati.
Temeljni pogoj za objavo popravka je, da se nanaša na predhodno objavljeno besedilo.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba - sporno pravno razmerje - težko popravljiva škoda
Predlagana začasna ureditev stanja (naj se poimensko določeni gradbeni inšpektorici začasno prepove nadaljnje delo v navedeni inšpekcijski zadevi do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu) se ne nanaša na sporno pravno razmerje. Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je ugotovitev inšpektorice, da ni razlogov za ustavitev inšpekcijskega postopka.
Na drugačno odločitev ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da je škoda izkazana z nestrokovnim in protipravnim ravnanjem imenovane gradbene inšpektorice, saj so eventualne kršitve določb postopka ali materialnega prava lahko predmet preizkusa v upravnem pritožbenem postopku (oziroma z drugimi pravnimi sredstvi).
dovoljenost revizije - davek na dediščine in darila - zastaranje pravice do odmere davka na dediščine - sprememba predpisa - uporaba predpisa, veljavnega v času izdaje izpodbijanega akta - prepoved povratne veljave pravnih aktov - že rešeno pravno vprašanje
Ker je o postavljenem pravnem vprašanju glede uporabe veljavnega predpisa v primeru spremembe dolžine zastaralnega roka že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - ploščice na kopališču
Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja: „v okviru poslovne dejavnosti nudenja kopaliških uslug je mokra in spolzka keramična obloga v hodniku, ki je namenjen za prehod kopalcev iz bazena v druge prostore, nevarna stvar.“
gradbena pogodba - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposredna zahteva podizvajalca za plačilo - sodelavec - dobavitelj
Pod pojem „sodelavec“ po določbah OZ tako ne sodi zgolj izvajalčev podjemnik, pač pa vsakdo, ki prevzame katerikoli del izvajalčevega posla ne glede na to, katere vrste pogodbo sklene z izvajalcem, tudi dobavitelj.
Sodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kaj pri Pogodbah o finančnem leasingu nepremičnin, št. 2424/07 in št. 2507/07, predstavlja davčno osnovo za obdavčitev z DDV in DPN (le vrednost zemljišča – pogodba, št. 2424/07) in zemljišča s staro stanovanjsko hišo (pogodba, št. 2507/07) ali pa tudi vrednost bodočega, še neobstoječega novozgrajenega objekta), zagrešilo bistveno kršitev določb postopka
iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 339. člena ZPP
, saj je izpodbijana sodba nejasna do te mere, da je mogoče posamezne razloge v izpodbijani sodbi razumeti kot same s seboj v nasprotju. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje namreč hkrati razlaga, zakaj oziroma kdaj se pri gradnjah objektov obračuna DDV, nakar v isti točki (16. točki izpodbijane sodbe) navaja, da je šlo za finančni leasing stavbnega zemljišča, na katerem se bo izvajala gradnja, in za finančni leasing že zgrajene (stare) stanovanjske hiše z garažo. S tem ni jasno, kaj je predmet obdavčitve.
Revident v revizijskem postopku ugovarja le, da naj bi bila dana izjava v zvezi s poslom nakupa nepremičnine od družbe A., d. o. o., ne navaja pa, da naj bi bila dana izjava tudi v zvezi s poslom nadaljnje oddaje te nepremičnine v finančni najem isti pravni osebi po pogodbi, št. 2507/07. Ob (tako neizpodbijani) ugotovitvi sodišča prve stopnje, da revident ni izkazal, da je
dal izjavo v zvezi s poslom oddaje nepremične v finančni najem po pogodbi 2507/07, je tako bistveno, da revident v nadaljevanju nepremičnine ni uporabil za namene z DDV obdavčene transakcije, ampak je opravil promet, za katerega je
tožba po 4. členu ZUS-1 – tožba zaradi dejanj in ravnanj davčnega organa v postopku za odmero davka od nenapovedanih dohodkov – obstoj drugega sodnega varstva (po 2. členu ZUS-1)
Vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdajo upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva, v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - odstop od sodne prakse - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - prodajna pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim toženka ni zadostila. V predlogu namreč ni navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red kot celoto, ni natančno in konkretno navedla okoliščin domnevnih postopkovnih kršitev, niti ni izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva umika vloge
Šteje se, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča (prvi odstavek 6.a člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1), če zakon ne določa drugače. Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 pa določa, da se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, a je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odgovornost države za delo sodišča
Po ustaljeni sodni praksi bi bil videz nepristranskosti lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o škodi, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - stroški izobraževanja in usposabljanja pripadnika slovenske vojske - vračilo stroškov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali na podlagi 93. člena ZObr nastane obveznost vračila sorazmernega dela stroškov osnovnega in dopolnilnega vojaško- strokovnega izobraževanja in usposabljanja pripadnika slovenske vojske, tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sedmega odstavka 88. člena ZObr.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - plača po dejanskem delu - napredovanje v plačilnih razredih
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je javni uslužbenec, ki v nasprotju s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po navodilih delodajalca redno opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, za zasedbo katerega ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, upravičen do plače po obračunski osnovi tega delovnega mesta z upoštevanjem napredovanj v plačnih razredih.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - z z zamudo plačane razlike v pokojnini - pravica do izplačila zakonskih zamudnih obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja upravičenosti tožnika do zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih razlik pokojnin v povezavi z razveljavljenimi določbami ZUJF in ZOPRZUJF.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - posledice neplačila sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka predlog umaknila.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ni revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je pravnomočno končan (obnovitveni) postopek v gospodarski zadevi, v kateri se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR (spor majhne vrednosti).
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko denacionalizacijski zavezanec za vrnitev stvari iz prvega odstavka 51. člena ZDen, ki je v okviru denacionalizacijskega postopka na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 42. člena ZDen, da je upravičen do odškodnine v obveznicah po 73. členu ZDen (ker ni bilo dolžnosti vrnitve v naravi), uspešno uveljavlja povračilo plačanega od tožene stranke po splošnih obligacijskih pravilih neupravičene obogatitve, natančneje po 218. členu ZOR (oziroma sedaj 197. členu OZ).