zastaranje pregona - absolutno zastaranje – pravnomočnost – nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje pritožbe
Vloga stranke, ki je zavržena zaradi izostanka procesnih predpostavk, se šteje kot da sploh ne bi bila vložena in jo zato stranka (seveda znotraj predpisanega roka) lahko ponovno vloži. Iz tega razloga storilčeva pritožba ni mogla imeti suspenzivnega učinka glede nastopa pravnomočnosti sodbe, zoper katero je bila vložena.
pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazna predloga za pribavo spisov, ki se ne nanašata na dogajanje na policijski postaji, temveč na drug historični dogodek, kot je obravnavan v tem postopku.
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“ (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). V okviru te kršitve se lahko presoja le očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih ni zavzel stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
ZP-1 člen 51, 51/2, 155, 155/1-8. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - prekrškovni organ - stvarna pristojnost - parkiranje
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je lahko storjena v izreku ali obrazložitvi odločbe, ne pa z navedbo v uvodu, da je prekrškovni organ o prekršku odločil po uradni dolžnosti, čeprav naj bi se postopek dejansko začel na podlagi predloga oškodovanke.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 40, 40/1. ZPP člen 325, 325/1.
pritožba - predlog za dopolnitev sodbe - primerna uporaba ZPP - dopustnost dopolnilne sodbe v upravnem sporu
Določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. člen do 327. člen) v upravnem sporu, glede na okoliščine, kakršne so v obravnavani zadevi in glede na naravo odločanja v upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta, ni mogoče primerno uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018226
ZPN člen 1, 4, 6, 9. ZTLR člen 22, 24, 28, 28/2, 28/4, 29, 72. SPZ člen 266, 26671, ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče originarno pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali z gradnjo na tujem.
Gradbena dovoljenja, lokacijsko in uporabno dovoljenje ali drugi upravni akti ne glede na to, ali so se nanašali (tudi) na sporno nepremičnino, že po svoji naravi niso mogli odločiti o njuni pravici uporabe oziroma lastninski pravici, odločali so namreč o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov. Če so se organi v postopku njihove izdaje ukvarjali tudi z vprašanjem lastninske pravice oziroma pravice uporabe prvotnih tožnikov, so to reševali le v okviru predhodnega vprašanja, ki nima učinka pravnomočno razsojene stvari. Na njihove ugotovitve pravdno sodišče ni vezano.
Soglasje k prenosu pravice uporabe mora biti jasno in nedvoumno, njena pridobitev pa je praviloma odplačna.
pritožba - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - pravočasnost tožbe - napačen naslov sodišča - prava neuka stranka
Vložitve tožbe na naslov, na katerem Upravno sodišče že od leta 2007 ne posluje več, ni mogoče pripisati nevednosti tožnice. Ne glede na to, da je tožnica laik oziroma prava neuka stranka, bi se morala o pravilnem naslovu sodišča predhodno prepričati v katerikoli od podatkovnih baz in evidenc, ki so dostopne javnosti.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - (le) vsebinski razlogi - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi
revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - rok - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - vročitev v predalčnik - odvetnik - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že presodilo, da sodbe sodišča druge stopnje ni treba vročati po pravilih o 142. členu ZPP, ker ne gre za nobeno izmed vlog, naštetih v prvem odstavku tega člena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDoh-2 člen 9, 90/3, 95, 95-9, 98, 98/6. ZUstS člen 44. ZDavP-2 člen 3.
dovoljenost revizije - davek na dividende - pripis dobička deležem družbenikov v osebnih družbah - razveljavitev zakona - učinkovanje razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočnost - že izpolnjena davčna obveznost - zahteva za vračilo obresti - že rešeno pravno vprašanje
Ker je o postavljenem pravnem vprašanju glede učinkovanja razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11 z dne 10. 4. 2014 na izpolnjene davčne obveznosti že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odvetnik - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dolžnost odvetnika varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka - priglasitev stranske intervencije Odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih so na splošno opredeljeni njen položaj in naloge, upoštevaje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni izkazala, da bi bilo v obravnavani zadevi z izpodbijanim delom odločbe tožene stranke poseženo v njene pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
Podatek, ali je (oziroma ni) neka oseba vpisana pri določeni šoli kot njen diplomant, je osebni podatek te osebe.
Čeprav pri opravljanju odvetniškega poklica lahko nastajajo zbirke (osebnih) podatkov in so (nekateri) odvetniki v register zbirk osebnih podatkov pri toženi stranki tudi vpisali zbirke podatkov, ki jih vodijo, pa vsak posamezen osebni podatek, do katerega pride odvetnik pri opravljanju svojega poklica, ne predstavlja že tudi strukturiranega niza podatkov, torej zbirke osebnih podatkov, in pridobitev takega osebnega podatka ne pomeni avtomatično tudi njegove obdelave. Da bi šlo za obdelavo zbirke osebnih podatkov, bi morali biti izpolnjeni pogoji iz 3. in 5. točke 6. člena ZVOP-1, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Posledično revident kot odvetnik v tem primeru ni upravljalec osebnih podatkov iz 8. točke 6. člena ZVOP-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVPNPP člen 3, 4, 5, 12. ZVPot člen 28. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ne bis in idem - dvakratno odločanje o isti stvari
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o kršitvi pravila „ne dvakrat o isti stvar“, s katerim revident utemeljuje dovoljenost revizije, zavajajoče, saj kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje in revizije, se to vprašanje nanaša na hkratno vodenje inšpekcijskega (upravnega) in prekrškovnega postopka, ki se vodi po posebnem zakonu. Odgovor na to vprašanje pa izhaja že iz narave in namena obeh postopkov, saj je namen prvega postopka odprava nezakonitih ravnanj ali prepoved nadaljevanja takih ravnanj, medtem ko se v postopku o prekrških izrekajo sankcije za taka ravnanja, če pomenijo kršitev zakona in drugih predpisov in so določena kot prekršek in so za njih predpisane sankcije.
Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.
Iz ZUP jasno izhaja dolžnost stranke v postopku, da v primeru, če se odloči za postavitev pooblaščenca, ki v upravnem postopku ni obvezen, skrbi tako za njegovo izbiro kot tudi za to, da je z vsemi pomembnimi okoliščinami razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem seznanjen upravni organ (55. do 58. člen ZUP). Upravni organ ni dolžan sam ugotavljati okoliščin, ki se nanašajo na pooblaščenca in ki lahko vplivajo na zastopanje v upravnem postopku, temveč je v tem odvisen od pooblaščenca samega ter stranke, katerima je ta dolžnost naložena z zakonom. Navedeno dolžnost tako utemeljuje tudi splošno načelo iz 11. člena ZUP, po katerem morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Tako je tudi v primeru okoliščin, ki vplivajo na procesno sposobnost pooblaščenca, stranka dolžna sporočiti organu te spremembe in preklic oziroma vsebino novega pooblastila - seveda čim prej oziroma v času, ki ne ovira postopka in uresničevanja njenih pravic.
ZUP sicer izrecno ne ureja, da je stranka dolžna o smrti pooblaščenca oziroma zakonitega zastopnika pooblaščene pravne osebe, ki vpliva na poslovno sposobnost slednje, seznaniti upravni organ, ki vodi postopek, vendar to izhaja iz navedene splošne dolžnosti seznanjanja organa. Tako tudi opustitev te obveznosti ne more biti stranki v korist, npr. s tem, da bi si s podaljševanjem procesnih rokov izboljševala svoj pravni položaj, in v morebitno škodo javnega interesa ali drugih strank v postopku, ki so svoje procesne obveznosti zakonito izpolnjevale.
V obravnavani zadevi je zaradi opustitve dolžnega ravnanja pritožnice treba torej šteti, da je bila vročitev odločbe pritožnici po družbi pooblaščenki s strani upravnega organa veljavno opravljena.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po določbi četrtega odstavka 367. člena ZPP sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Ta določba je v konkretnem primeru pomembna, ker vrednost spornega predmeta za konfesorno tožbo znaša le 1.500 EUR, kar pomeni, da zoper pravnomočno odločitev o zahtevku iz koncesorne tožbe revizije ni mogoče dopustiti. Je pa, skladno z isto zakonsko določbo, predlog dovoljen zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za ukinitev služnosti.
dovoljenost revizije - neupravičen vpis v višji letnik - pomembno pravno vprašanje - splošno stališče namesto vprašanja - odstop od sodne prakse VSRS ni izkazan - bistveno drugačno stanje zadev - zelo hude posledice niso izkazane - splošne navedbe - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident s splošnim in načelnim stališčem, ki ga v reviziji uveljavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja.
Ker sta obravnavani primer in primer, s katerim uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, v bistvenem različna, z njim ne more izkazati tega pogoja za dovoljenost revizije.
Zgolj s splošnimi in neizkazanimi navedbami revident ni izkazal nastanka zelo hudih posledic.
ZOdv člen 34a, 34c, 34c/1, 34c/2, 34d. Uredba Sveta ES 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 34-1, 35, 36. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - pridržek javnega reda - tuj odvetnik - imenik tujih odvetnikov - pravica do opravljanja odvetniškega poklica
Tuj odvetnik iz države članice EU, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, lahko ob sodelovanju s slovenskim odvetnikom, vloži predlog za priznanje tuje sodne odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov
Predlog je neutemeljen že iz razloga, ker tožnica predlog za prenos krajevne pristojnosti gradi na trditvah o nezakonitem in pristranskem ravnanju sodnice. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to lahko le razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. Tega sklepa ne more omajati dejstvo, da je sodnica A. A. predsednica pristojnega okrožnega sodišča in zato v hierarhično nadrejenem razmerju do drugih sodnikov tega sodišča.
ZZDej člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 64, 64/2. ZJZP člen 3, 3/1, 26, 26-1, 63, 64, 64/2.
dovoljena revizija - zdravstvena dejavnost - odločba o izbiri koncesionarja - koncesijska pogodba - odprava odločbe - nesorazmeren poseg v pridobljene pravice - ugotovitvena sodba o nezakonitosti odločbe o izbiri koncesionarja - javno-zasebno partnerstvo
ZJZP tudi koncesijsko razmerje obravnava kot razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem javni partner podeli zasebnemu pravico opravljati storitve, ki so v javnem interesu, konkretno zdravstveno dejavnost, kadar se ta opravlja kot javna služba na podlagi koncesije (drugi odstavek 3. člena ZZDej). Zato se v teh primerih glede vprašanj, ki v ZZDej niso urejena, subsidiarno uporablja ZJZP.
Vprašanje nesorazmernosti iz drugega odstavka 64. člena ZUS-1 je materialnopravno vprašanje in pomeni, da je treba posledice odprave presojati ne le z vidika pravnega položaja osebe, ki je z odločbo pridobila pravico (izvajati javno službo kot koncesionar) in jo že izvršuje, ampak tudi z vidika prizadetosti tožnika, ki je v upravnem sporu kot kandidat na javnem razpisu zahteval odpravo odločbe o izbiri koncesionarja, ter z vidika prizadetosti javnega interesa. Šele ob tehtanju vseh v konkretnem primeru udeleženih interesov je mogoče ugotoviti (ne)sorazmernost posega.