Sodišče glede stališča, da obstoji tudi ta razlog invalidnosti iz tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, hkrati pa za takšen zaključek ni imelo podlage v izvedenskem mnenju. V zvezi s slednjim revident utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da je tudi protispisna ugotovitev, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da revidentova delovna zmožnost za njegov poklic ni zmanjšana za 50% ali več. Sodišče druge stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe napačno povzelo ugotovitev izvedenca, ki se glede stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti ni opredelil. Pri tem pa je pravilno stališče revidenta, da je pravno relevantno dejstvo, za koliko je zmanjšana njegova delovna zmožnost za opravljanje poklica „monter centralne kurjave.“
Nestrinjanje revidentke z izvedenskim mnenjem in dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, pri tem pa obrazložilo razloge za zavrnitev. Zato ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niti revidentki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
invalidnost III. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja - samozaposleni
Revizija neutemeljeno navaja, da je bil zmotno uporabljen 60. člen ZPIZ-1, saj lahko revident dela s polnim delovnim časom kot invalid III. kategorije, vendar pa ni zmožen za delo, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti.
ZDR člen 90, 116. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103. ZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – delovni invalid – ustrezna zaposlitev
Določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI je v povezavi s prvim, četrtim in petim odstavkom 101. člena ZPIZ-1 treba razlagati tako, da mora drugo delovno mesto že ob podaji ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ustrezati delavčevi preostali delovni zmožnosti. Tudi če je treba drugo delovno mesto invalidu ustrezno prilagoditi, mora to delodajalec storiti najpozneje do ponudbe oziroma v fazi sklepanja nove pogodbe o zaposlitvi.
invalid III. kategorije – kmet – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je tretji odstavek 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ker odločitev tožene stranke temelji na določbi, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna, je tudi iz tega razloga izpodbijana sodba pravilna.
Opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev (če bi bil ta podan) je procesna kršitev relativnega značaja, ki bi jo moral tožnik glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče. Najkasneje bi to mogel in moral storiti na naroku za glavno obravnavo, na katerem se je glavna obravnava zaključila in na katerem je bilo tudi že jasno, da sodišče sklepa o izločitvi izvedenke ni (ne bo) izdalo.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca
ZPIZ-1 upošteva, da so lahko zavarovanci ob nastanku invalidnosti v različnih zaposlitvenih statusih: lahko so zaposleni (na delovnem mestu, na katerem so razporejeni), lahko so brezposelni. Prvim zagotavlja pravice, ki ohranjajo oziroma omogočajo nadaljevanje zaposlitve na delovnem mestu, na katerem so razporejeni, delodajalec (200. člen ZDR). Drugi so iskalci zaposlitve, ki praviloma iščejo zaposlitev v okviru svoje poklicne usposobljenosti. Za te je ocena delazmožnosti z vidika delovnega mesta, na katerem so bili nazadnje razporejeni (in je morda celo specifično za zadnjega delodajalca, tako da brezposelna oseba nima niti teoretičnih možnosti za zaposlitev na enakih delih pri potencialnih drugih delodajalcih), neustrezna.
Z neupravičeno zavrnitvijo (po oceni revizijskega sodišča tudi dovolj substanciranega) dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa sta sodišči nižjih stopenj kršili revidentovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZDR člen 200. ZZZPB člen 52.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Dela, ki ga brezposelna oseba opravlja v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delal kot informator, sicer lahko pridobil določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobil za poklic (ki niti ni v skladu z njegovo dejansko izobrazbo), oziroma pridobil ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi mu v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
ZDR člen 88, 88/6, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - mnenje komisije - rok za odpoved - delo v času odpovednega roka
Zgolj z zatrjevanjem, da je tudi po ukinitvi delovnega mesta opravljal nalogo iz delokroga svojega delovnega mesta, tožnik ne more utemeljiti nezakonitosti podane mu odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga.
Razloga za dvom v mnenje invalidskih komisij sodišče ni imelo, ker tožnica drugega kot to, da je upravičena do invalidnosti I. kategorije zato, ker ji je bila priznana tudi v Nemčiji, ni navajala. Zgolj na podlagi pavšalnega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke, sodišče ni bilo dolžno preizkušati mnenj invalidskih komisij. Gre za strokovna mnenja, ki se z ustreznim izvedencem v sodnem postopku preizkušajo le, če so med medicinsko dokumentacijo in mnenji razhajanja, ki jih je treba še razčistiti.
Iz dejstva, da se tožnici kljub intenzivni rehabilitaciji zdravstveno stanje ni izboljšalo in da je bila po nemških predpisih upravičena do rente zaradi polnega zmanjšanja pridobitne sposobnosti (od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2010) še ne izhaja, da so spremembe v tožničinem zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 71, 93, 390, 397, 397/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 246.
pravice iz naslova invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - trajnost zdravstvenih sprememb - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Bistvena je ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da gre za kronificirano stanje, to je poslabšano zdravstveno stanje, ki traja že več let, ne pa zgolj za začasna ali občasna bolezenska stanja, katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo. V tem smislu gre pri tožniku za trajno stanje, ki pa se bo lahko poslabšalo, lahko pa z ustreznim zdravljenjem tudi izboljšalo – kar bo vplivalo na morebitno kasnejšo odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
invalidska pokojnina – zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je obseg ožjega ali širšega zavarovanja treba določiti na datum pridobitve pravice zavarovanca do pokojnine, ker to namreč jasno izhaja iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.
Te določbe tudi ni mogoče mešati s pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, saj se v takšnem primeru gostota pokojninske dobe upošteva od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1) oziroma v primeru zavarovancev, pri katerih je bila že pred tem podana invalidnost II. in III. kategorije in pride do naknadnega poslabšanja invalidnosti oziroma novega primera invalidnosti, (prav tako) na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti (prvi odstavek 71. člena ZPIZ-1). Opredelitve iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 tudi ni mogoče mešati (kot to stori tožena stranka) z odmero pokojnine oziroma uživanjem pravice do pokojnine.
ZDR člen 88, 88/6, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije - rok za odpoved
Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI, rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele, ko delodajalec od pristojne Komisije prejeme mnenje, v katerem ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovi obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga. Pred pridobitvijo tega mnenja glede na citirane določbe ZDR, ZPIZ-1 in ZZRZI razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ne obstaja.
delna invalidska pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri (delne invalidske) pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
ZPIZ-1 govori o prenehanju ali spremembi pravice in ne daje podlage za ustavitev izplačevanja in na ta način poseg v s strani tožnice pridobljeno pravico do nadomestila za invalidnost na podlagi prve odločbe o ugotovljeni invalidnosti in priznanju nadomestila.
V primeru soglašanja z ustavitvijo izplačanega nadomestila za invalidnost bi bili zavarovanci, ki so pravico do nadomestila za invalidnost že pridobili in so še vedno v delovnem razmerju, ker delodajalec zanj nima nove ustrezne zaposlitve, pa še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali celo odpoved pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami zavarovancev v veliko slabšem položaju, kar ni sprejemljivo.
priznanje invalidnosti – javna dela – poklicna invalidnost
Glede na opredelitve invalidnosti oziroma opredelitve poklica v zvezi z invalidnostjo je sodišče pri presoji tožnikove invalidnosti utemeljeno izhajalo iz zahtev tožnikovega poklica KV ključavničar in zahtev del, za katere se je usposobil v svoji poklicni karieri. Ob navedenih opredelitvah invalidnosti tožena stranka zmotno zatrjuje, da bi se lahko tožnikova invalidnost ugotavljala zgolj z vidika zahtev javnih del, v katera je bil tožnik vključen, kot vsekakor netipične oblike brezposelni osebi prilagojene zaposlitve. V javna dela je lahko zavarovanec tudi sicer vključen zgolj za določen čas, tako da tudi iz tega razloga ne morejo predstavljati podlage za ugotavljanje invalidnosti.
ZPP člen 188, 286b. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 116, 116/1, 116/2, 116/3, 204, 204/3. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti – začasna nezmožnost za delo – zaključek delovnega razmerja – rok za sodno varstvo - sprememba tožbe - delni umik tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka se je šele s prejemom sodbe lahko prepričala, o čem in iz katerih razlogov je sodišče odločilo, to pa pomeni, da je kršitev določb pravdnega postopka uveljavljala pravočasno oziroma ji zato, da jih izrecno ni uveljavljala že na koncu naroka za glavno obravnavo, ni mogoče očitati prav nobene krivde.
Tudi invalidom v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, ki so ob poteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem vrnitve na delo oziroma takrat, ko bi se morali vrniti na delo, najkasneje pa s potekom 6 mesecev po izteku odpovednega roka.
Z delnim umikom tožbe in zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja le do 31. 1. 2011, kljub kasnejši pridobitvi dodatnih podatkov o začasni zadržanosti, je tožnik ob vložitvi spremenjene tožbe že prekoračil prekluzivni rok 30 dni za zahtevek po 31. 1. 2011. Ta rok je zaradi posledic umika, ki so tudi v tem, da se šteje, da tožba ni bila nikoli vložena, treba šteti od 20. 12. 2010 oziroma dneva, ko je tožnik zvedel za to, da ga je tožena stranka odjavila in mu ne priznava delovnega razmerja po datumu odpovedi – to pa je bilo očitno že pred vložitvijo tožbe.
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - smrt stranke - smrt tožnika - nepodedljivost pravice - nadaljevanje postopka z dediči - delna invalidska pokojnina
Zahteva pokojnega zavarovanca, da mu tožena stranka v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 prizna pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od 5. 11. 2007 dalje, je po svoji naravi zahteva za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPIZ-1 so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati; podedujejo se le zapadli denarni zneski, ki niso izplačani do smrti uživalca. Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca.
Postopek za priznanje pravic iz naslova obveznega zavarovanja je pričel tožnik, ki je tekom sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje umrl. Revizija utemeljeno opozarja, da se je zahtevek nanašal na nepodedljivo pravico, zato nadaljevanje postopka z dediči ne pride v poštev, ker glede spornega predmeta dedičev sploh ne more biti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid - rok za odpoved – mnenje komisije
Sodišči nižje stopnje sta pri presoji pravočasnosti odpovedi upoštevali šest-mesečni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter pravilno šteli, da je rok pričel teči šele od pridobitve mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.