nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja - sprememba v stanju invalidnosti
Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela na drugem delovnem mestu. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da bi zavarovancem dejansko prenehala že pridobljena pravica do izplačila, kljub temu, da so zaradi sprememb v stanju invalidnosti ali telesne okvare oziroma poslabšanega stanja invalidnosti pridobili nove pravice, ki pa še niso bile dejansko realizirane in bi v vmesnem obdobju ostali brez vsakih dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začetek dela s krajšim delovnim časom - invalid III. kategorije - skrajšan delovni čas - bolniška odsotnost - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti
Po prejemu odločbe tožene stranke o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti (torej ugotovitvi trajnega zmanjšanja zmožnosti za delo oz. poklic) in priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom je prišlo do ureditve tožničinega zavarovanja z upoštevanjem odločbe tožene stranke z dne 12. 5. 2010, in sicer od 3. 6. 2010 dalje in s tem tudi priznanja začasne nezmožnosti za delo tožnice le za štiri ure. Kljub še vedno trajajočemu bolniškem staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je s tem dnem dejansko spremenil tožničin status. Zato je treba tožnici (podobno kot v zadevi VIII Ips 59/2010) priznati ne le pravico do delne invalidske pokojnine (v zvezi s tem se revizijsko sodišče strinja z razlogi sodišča druge stopnje, ki jih ne ponavlja), temveč tudi izplačilo le-te.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti - ustavitev izplačevanja - sprememba v stanju invalidnosti – sprememba invalidnosti – invalidska pokojnina
Tožnica je upravičena do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu do prenehanja delovnega razmerja (oziroma prenehanja zavarovanja), čeprav je bila invalidnost prve kategorije pravnomočno ugotovljena tri mesece prej.
invalidnost III. kategorije – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – prijava na zavodu za zaposlovanje
Prijava brezposelne osebe pri zavodu za zaposlovanje tako v smislu določb 124. člena ZPIZ/92, kot v smislu prvega odstavka 31. člena ZZZPB pomeni, da pristojni zavod za zaposlovanje tako prijavo tudi sprejme.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Ker tožena stranka ni imela na voljo ustreznega dela glede na revidentove invalidske omejitve, mu je bila utemeljeno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - spremembe v stanju invalidnosti - nadomestilo za invalidnost – sprememba invalidnosti
Ker je revident pridobil pravico do premestitve po določbi ZPIZ-1 zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti, mu je bilo pravilno priznano nadomestilo za invalidnost v skladu ZPIZ-1, ki je veljal ob spremembi invalidnosti.
TZDR člen 45, 46, 47, 48. ZMRDZD člen 27. ZDSS-1 člen 34, 62. ZPIZ-1 člen 407.
invalidska pokojnina – odmera pokojnine – nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Tožnik v reviziji izpodbija zaključke sodišč druge in prve stopnje v zvezi z naravo njegovega nadurnega dela v letih 1972 do 1976 (da je šlo za redno obliko dela, da ni šlo za nepredvidljivo delo, itd.), vendar te navedbe predstavljajo nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami sodišč.
Ker tožnikov delodajalec nadurnega dela ni imel urejenega oziroma predvidenega v statutu oziroma samoupravnem sporazumu vse do samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet dne 23. 12. 1974, je sodišče že na tej podlagi lahko utemeljeno presodilo, da se tožnikovo nadurno delo od leta 1972 do začetka veljavnosti navedenega samoupravnega sporazuma ni moglo upoštevati kot poseben delovni pogoj in s tem pri izračunu pokojninske osnove. Enako velja tudi za kasnejše obdobje (nekaj dni v letu 1974, v letu 1975 in še del obdobja v letu 1976), saj je sodišče ugotovilo, da ni šlo za delo, ki bi ga tožnik moral opravljati preko polnega delovnega časa zaradi nastopa nujnih, izjemnih ali nepredvidljivih okoliščin.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 94, 133, 134, 135, 136, 137, 297. ZDSS-1 člen 34, 62. ZPIZ/83 člen 47. TZDR člen 45, 46, 47, 48. ZMRDZD člen 27.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – ponovna odmera nadomestila – nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Iz določbe 297. člena ZPIZ ali drugih določb ZPIZ ne izhaja, da se denarna nadomestila odmerijo po uradni dolžnosti z upoštevanjem podatkov v času, ko je zavarovanec pridobil pravico do denarnega nadomestila še pred začetkom veljavnosti ZPIZ. To bi bilo tudi nelogično, saj je bilo pred veljavnostjo ZPIZ predvideno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, ki je bilo določeno z drugačnim preračunom – v razliki med osebnih dohodkom, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu.
Ker tožnikov delodajalec nadurnega dela ni imel urejenega oziroma predvidenega v statutu oziroma samoupravnem sporazumu vse do samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet dne 23. 12. 1974, je sodišče že na tej podlagi lahko utemeljeno presodilo, da se tožnikovo nadurno delo od leta 1972 do začetka veljavnosti tega sporazuma ni moglo šteti za poseben delovni pogoj in upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja - spremembe v stanju invalidnosti - poslabšanje invalidnosti – invalidnost III. kategorije – delna invalidska pokojnina
Določbe drugega odstavka 163. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako, da gre celoten čas trajanja postopka pred organi tožene stranke o spremembi invalidnosti in o denarnih pravicah na podlagi spremenjene invalidnosti v breme zavarovanca, tako da bi ta ostal brez predhodno pravnomočno priznane pravice (oziroma brez izplačil na podlagi predhodno priznane pravice) še preden je o novi oziroma dodatni pravici dokončno odločeno, oziroma preden odločba o novi denarni pravici nadomesti predhodno pravnomočno odločbo o podobni denarni pravici.
invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – vložitev zahteve
Tožnici za vložitev ponovne zahteve za priznanje pravic do invalidske pokojnine (poleg zahteve, ki jo je podala v zvezi z odločbami tožene stranke iz leta 1994 in 1996, ki sta bili predmet nadaljnje sodne presoje) ni bilo treba čakati do zaključka teh sodnih postopkov oziroma do omenjene sodbe.
Navedeno tudi pomeni, da celo tožničino zavzemanje za drugačno razlago oziroma po tej razlagi dopolnitev drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 ne bi moglo spremeniti odločitve o tem, da se ji invalidska pokojnina izplačuje od 1. 5. 2006 dalje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005675
ZPP člen 371, 371/1.
meje revizijskega preizkusa – revizijski razlogi - obrazložitev revizijskih razlogov
Niti absolutnih niti relativnih kršitev postopka revident ne konkretizira, glede slednjih pa tudi ne pojasni, zakaj naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe ter katere določbe ZPP sodišče ni uporabilo oziroma jo je uporabilo nepravilno. Zato je revizijski preizkus glede tega revizijskega razloga onemogočen.
Čeprav je revizija vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, iz nje ni razvidno, katero materialno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. Zato tudi z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005680
ZPIZ-1 člen 12, 38, 56, 57, 58, 59, 156, 156/2, 157, 157/1, 163, 163/2, 249. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 7, 82. ZUP člen 238.
invalidska pokojnina – sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnost - invalidska komisija - dejansko stanje v upravnem postopku - meje sodne presoje invalidske odločbe - dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
Predmet tožbenega zahtevka je odprava dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za ugotovitev invalidnosti I. kategorije in priznanje pravic na tej podlagi. Sodišče druge stopnje ni odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, saj je na podlagi 1.a točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odločalo v socialnem sporu o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (invalidski pokojnini), odločitev o tej pravici pa je sprejelo v skladu določbo 82. člena ZDSS-1.
Z opredelitvijo invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki je vzpostavljena možnost preverjanja nastanka invalidnosti glede na ugotovljeno zdravstveno oziroma medicinsko stanje zavarovanca vse do izdaje dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in pravicah na tej podlagi.
Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na načelo materialne resnice iz 34. člena ZDSS-1, saj je v tej določbi govora o preiskovalnem načelu, nanaša pa se le na postopek v individualnih delovnih sporih in ne na postopek v socialnih sporih. Tudi sicer načelo materialne resnice, ki velja v postopku o socialnih sporih in je urejeno v 61. členu ZDSS-1, nikakor ne pomeni, da je sodišče dolžno izvesti vse predlagane dokaze oziroma celo po uradni dolžnosti izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – invalidnost - zdravstvena dokumentacija - sprememba zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - kasneje pridobljena medicinska dokumentacija
Tožnik je v sodnem postopku predložil medicinsko dokumentacijo z izvidi iz časa po dokončnosti izpodbijane odločbe (maj 2010), za katero sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – pravica do premestitve – ustavitev izplačevanja – sprememba v stanju invalidnosti – sprememba invalidnosti
Pokojni tožnik je tudi še po dokončnosti odločbe, s katero mu je bila priznala pravica do premestitve, dejansko delal na prejšnjem (dotedanjem) delu, zato revizijsko sodišče soglaša s presojo nižjih sodišč, da mu je tožena stranka v skladu z določbo 190. člena ZPIZ za ta čas, vse do 11. 6. 2007, ko mu je delovno razmerje prenehalo, dolžna izplačati nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Takšno stališče varuje položaj delovnih invalidov v primerih, ko bi jim šla pravica do nadomestila za invalidnost in so še vedno v delovnem razmerju, ker pa delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali celo odpoved pogodbe o zaposlitvi).
naknadna odmera invalidske pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Če tožena stranka pokojninsko osnovno izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Hkrati pa ZUP v 4. točki 129. člena določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005611
ZPP člen 184, 188. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost II. kategorije – invalidska pokojnina – sprememba tožbe
Če sprememba tožbenega zahtevka glede kasnejše uvrstitve tožnika v kategorijo invalidnosti ne vpliva na povečane obveznosti tožene stranke, ne gre za spremembo tožbe v smislu prvega in drugega odstavka 184. člena ZPP, niti za delni umik tožbe v smislu 188. člena ZPP.
ZPIZ-1 v drugi alineji 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star 50 let. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da pridobi pod navedenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
ZPIZ-1 člen 91, 163, 163/2, 397, 397/3. ZPIZ člen 123, 124, 193.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – spremembe v stanju invalidnosti – poslabšanje invalidnosti - izbirna pravica - diskriminacija
Iz določbe 3. odstavka 397. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalci pravic iz prvega odstavka lahko pridobijo pravice po tem zakonu, kar pa ne govori o njihovi izbirni pravici, zlasti ne, kadar v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljajo nove pravice zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti. Dolžnost tožene stranke je, da ob ugotovitvi pogojev za priznanje pravic iz naslova zavarovanja o teh pravicah odloča po takrat veljavnem predpisu – ZPIZ-1. Ni sprejemljivo, da bi se v primeru poslabšanja invalidnosti takšnim zavarovancem priznala le ena od pravic po ZPIZ-1, ne pa tudi druge. To sistemsko ne bi bilo sprejemljivo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005589
ZDSS-1 člen 61, 62.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost III. kategorije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo materialne resnice – preiskovalno načelo
Neutemeljeno je zavzemanje tožnice za to, da bi moralo sodišče prve stopnje po načelu materialne resnice in preiskovalnem načelu samo dopolnjevati dokazni postopek in postaviti tako izvedenca ginekološke kot psihiatrične stroke. Načelo materialne resnice ni samo po sebi namen. Res je namenjeno tudi pravnemu varstvu strank v socialnih sporih, vendar ne v nasprotju z izhodišči, ki jih tožniki – zavarovanci že sami izpostavijo. Prav tako preiskovalno načelo iz 62. člena ZDSS-1 ni določeno tako, kot ga razume tožnica, saj iz te določbe izhaja, da sodišče lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, vendar le v primeru, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
ZPIZ-1 člen 61, 66, 66/3, 91, 92, 94, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalid III. kategorije – omejena delovna zmožnost – nadomestilo za invalidnost – samostojni podjetnik – samozaposleni – neustavnost zakona – pravna praznina – dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih svoje odločbe navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Odločitev o priznanju nadomestila za invalidnost je preuranjena, saj tožena stranka niti sodišči druge in prve stopnje doslej nista ugotavljali dejstev v smeri, katera dela, če sploh, tožnik ob ugotovljeni omejeni delovni zmožnosti v svojem poklicu še naprej opravlja. Gre za presojo izpolnjevanja pogoja za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost iz četrte alineje prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1 (zaposlitev na drugem delovnem mestu), ki jo je treba razlagati z upoštevanjem razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1.