nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - prenehanje pravice - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Na podlagi prvega odstavka 390. člena ZPIZ-1 se uživalcem, ki so uveljavili pravice do uveljavitve tega zakona, od uveljavitve tega zakona dalje zagotavljajo te pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1. To velja tudi za prenehanje tako uveljavljenih pravic. Zato se je tožena stranka v izpodbijani odločbi utemeljeno sklicevala na določbe 193. člena ZPIZ/92, ki je določal, da pravica do razporeditve oziroma zaposlitve invalida na drugem ustreznem delu preneha z dnem, ko zavarovanec - invalid izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je bila pravica do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev iz prvega odstavka 94. člena ZPIZ/92 vezana na siceršnjo pravico do druge ustrezne zaposlitve oziroma razporeditve na ustrezno delo, je z izpolnitvijo pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine prenehala pravica invalida tudi do navedenega nadomestila.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006072
ZPIZ-1 člen 65. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vzrok za nastanek invalidnosti - poklicna bolezen – kronična zastrupitev s svincem – vzročna zveza – dokazovanje - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem
Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče razsodilo na podlagi sodb, izdanih v sporu med stransko intervenientko in tožnico v odškodninskem delovnem sporu. Le dokaze, ki so bili pridobljeni že v navedenem sporu in ki so se v pomembnem delu nanašali na v bistvu enako vprašanje (vprašanje vzročne zveze) je sodišče izvedlo in uporabilo tudi v tem socialnem sporu, s tem, da je tako pri pridobitvi kot pri izvedbi teh dokazov lahko tožnica neposredno sodelovala.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006070
ZPIZ-1 člen 5, 5/1, 60, 60/2. ZPP člen 384, 384/1.
pravica do invalidske pokojnine – invalidska pokojnina – odmera pokojnine - smrt stranke - smrt tožnika – nepodedljivost pravice - smrt zavarovanca - ustavitev postopka
Pravica, ki jo je uveljavljal pokojni zavarovanec, je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 66, 66/2, 91, 94. ZUstS člen 40, 44, 48, 65, 70. URS člen 153, 156.
pravica do nadomestila za invalidnost – nadomestilo za invalidnost - pravica do premestitve – ustavna odločba - ugotovitvena ustavna odločba
Dejstvo, da ni bilo izrecno odločeno o tožnikovi pravici do premestitve, ne vpliva na materialnopravno presojo o tem, da mu pripada pravica do nadomestila za invalidnost.
Neposredna učinkovitost ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča je odvisna od razloga, zaradi katerega je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Načelo je sicer jasno, da predpis, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, velja še naprej, vprašanje pa je, ali se tudi uporablja (časovna razsežnost). V takšnem primeru lahko pridejo v poštev različne rešitve, saj se norme lahko uporabljajo naprej, dokler zakonodajalec ne izpolni svoje obveznosti ali dokler ne poteče uskladitveni rok (torej smiselno enako kot pri razveljavitvenih odločbah z odloženim rokom); se uporabljajo v skladu z razlogi in kriteriji, ki jih v odločbi navede Ustavno sodišče; lahko pa pride tudi do tega, da se norme ne smejo več uporabljati. V zvezi s tem je glede učinkovanja ugotovitvenih odločb najmanj problematična ugotovitvena odločba iz nomotehničnih razlogov, saj gre dejansko za situacijo, ko bi Ustavno sodišče določbo lahko razveljavilo, če bi bila oblikovana na nomotehnično bolj ustrezen način. Zato v takšnih primerih ni razloga, da bi taka ugotovitev ne bi učinkovala enako kot razveljavitev, torej ob upoštevanju 44. člena ZUstS.
Navedena izhodišča so uporabljiva tudi v konkretni zadevi - in sicer z upoštevanjem razlogov za ugotovitveno odločbo in z upoštevanjem določitve načina izvršitve.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravic - dokončnost in pravnomočnost odločbe - ugotovitev invalidnosti za nazaj - gostota zavarovalne dobe
Tudi ob v sodnem postopku ugotovljenem drugačnem dejanskem stanju glede nastanka invalidnosti, kot je bil podlaga za zavrnitev zahtevka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja tožniku s pravnomočnima odločbama z dne 5. 11. 1999 in 5. 10. 2007, tudi datuma nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-4. ZZRZI člen 40, 40/6. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZPP člen 212, 214, 214/2, 215.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ustrezna zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - preostala delovna zmožnost - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – mnenje komisije - dokazno breme – priznanje dejstev
Tožnica resda ni izrecno navedla, da ima preostalo delovno zmožnost za delovna mesta, za katera je revident navajal, da jih ima prosta, vendar že iz same vsebine njenega zahtevka za vrnitev na delo izhaja, da se šteje za sposobno opravljanja dela na teh delovnih mestih. Nasprotja med interesoma strank sploh ne bi bilo, če bi tožnica menila, da ni sposobna opravljati dela na prostih delovnih mestih.
ZMEPIZ člen 23, 46, 47, 48, 49. ZPIZ-1 člen 25, 34.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - sprememba podlage za zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - naknadno priznanje pravice do delne invalidske pokojnine
S pravnomočno sodbo sodišča o priznanju delne invalidske pokojnine tožnici konec leta 2011 za nazaj ni odpadla tudi pravna podlaga za prostovoljno zavarovanje za razliko do polnega delovnega časa v skladu z zadnjo alinejo prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1. ZMEPIZ na podlagi pravilno vložene prijave in na tej podlagi pridobljenega statusa zavarovanca ne omogoča ponovnega ugotavljanja obstoja zavarovalnega razmerja in lastnosti zavarovanca - kot če prijava sploh ne bila vložena. Za nazaj tudi ni mogoče ugotoviti in priznati, da je bil zavarovanec, ki je sicer izpolnjeval vse pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi, ki je bila podana, prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1 in iz tega razloga zahtevati spremembo podlage za zavarovanje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti - rok za odpoved – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve – starejši delavec
Tožnik od izdaji invalidske odločbe in priznanju pravic na podlagi invalidnosti v letu 2006 še ni dopolnil 50 let starosti. Zato ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, kot je izhajala iz opredelitve v tožnikovi invalidski odločbi, v letu 2009 ni bila pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz naslova invalidnosti oziroma nezmožnosti zagotovitve ustrezne zaposlitve tožniku, kot invalidu III. kategorije.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 30, 33, 67, 156, 156/2. ZMEPIZ člen 47, 48, 49, 50, 55, 55/2.
lastnost zavarovanca - status zavarovanca - invalidnost I. kategorije - invalid I. kategorije - družbenik in poslovodna oseba - prenehanje zavarovanja - odjava iz zavarovanja
Po tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 se zavarovalno razmerje družbenika, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi, zaključi z dnem izbrisa iz sodnega registra. Odločilno je torej to dejstvo, ne pa odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
invalid II. kategorije - delo s skrajšanim delovnim časom – nadomestilo plače - pridobitev pravice - izplačevanje nadomestila - začetek dela s skrajšanim delovnim časom
Pravno pomembni dejstvi za odločitev o zahtevku tožnice sta, ali je tožnica delala z delovnim časom, ki ustreza njeni preostali delovni zmožnosti ter, kdaj je pričela s takim delom. Prijava v zavarovanje je le posledica in sama po sebi ne daje pravice do nadomestila, če zavarovanec tudi dejansko ne dela s skrajšanim delovnim časom.
Ob dejstvu, da je tožnica obdržala pravico do izplačila ugodnejše starostne pokojnine zgolj zato, ker ji je bila v skladu z omejitvami v ZPIZ-1 iz naslova invalidnosti zakonito odmerjena pokojnina v nižjem znesku, tožnica sodišču neutemeljeno očita neenakopravno obravnavo. Prav tako sodišče ne šteje za diskriminatorno določbo 412. člena ZPIZ-1, ki je v prehodnem obdobju višino invalidske pokojnine tudi za zavarovanke omejila z višino pokojnine moškega, odmerjene na podlagi 40 let pokojninske dobe, upoštevaje, da je imela tožnica pravico do izbire zanjo ugodnejše starostne pokojnine.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 103.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ima tožnik kot invalid omejitve pri delu, tožena stranka pa zanj ni mogla najti ustreznega dela, ne pa zaradi tega, ker delo, ki ga je opravljal tožnik, ne bi bilo več potrebno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - rok za odpoved – posebno varstvo pred odpovedjo - invalid - starejši delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Znana so stališča revizijska sodišča, da glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu 6-mesečni roki iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer je treba poudariti, da se presoja tega roka veže na postopek tako imenovane individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je šlo v tem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Gre za posebej urejen in obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved, ki so določeni v 98. in 101. členu ZDR in ne v 88. členu ZDR.
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so namenjeni opredelitvi tistih delavcev, katerih delo postane nepotrebno in ne konkuriranju že določenih presežnih delavcev v zvezi z možnimi ukrepi za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (99., 100. in 101. člen ZDR).
Za opredelitev starejše delavke in njenega dodatnega varstva v skladu s 114. členom ZDR ni odločilno, ali delavka dopolni predvideno starost enkrat v letu (v letu 2010 je bila za delavke to starost 53 let in 4 mesece), temveč ali to starost dopolni ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožena stranka je prav zato, da se je izognila morebitnim zapletom v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnici v skladu s tretjim odstavkom 116. člena ZDR, počakala na dokončno odločitev o začasni nezmožnosti tožnice na delo, takšno ravnanje pa je bilo tožnici le v korist, saj bi ji sicer delovno razmerje prenehalo že s 14. 6. 2010. Obenem takšno ravnanje tožene stranke ni izraz njene volje, da s tožnico ponovno nadaljuje ali sklene delovno razmerje za nedoločen čas - kot če ne bi bilo prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sicer pa tudi ZDR v takšnih primerih ne določa, da bi prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja za nedoločen čas, kot to izrecno določa v primerih nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali v primeru, če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (54. člen ZDR).
Revizija se dopusti glede vprašanja ali s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča odpravljena odločba tožene stranke predstavlja odpadlo pravno podlago za tožničina izplačila prejemkov delavcu iz naslova delovnega razmerja, ki jih je tožeča stranka kot delodajalec morala izplačati delavcu za obdobje od dne, ko bi delavec moral biti odjavljen iz zdravstvenega zavarovanja zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije, če bi odločba tožene stranke z dne 17. 2. 2004 v zvezi z odločbo z dne 15. 5. 2003 bila zakonita, pa do dne, ko je bil delavec odjavljen iz zavarovanja na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da se delavec razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 17. 4. 2003 dalje, v višini pokojnin, ki bi jih v primeru pravilnih odločb tožene stranke ta morala izplačati delavcu v istem obdobju?
Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Ločiti je treba nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo na konkreten primer, od zakrivljenih nezakonitih ravnanj, ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je v nasprotju s predpisi – da je torej protipravno.
diskriminacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - trajna nezmožnost za delo - razlogi nesposobnosti
Izpodbijana odpoved ni bila podana iz razloga nesposobnosti v smislu druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, pač pa zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavca v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njegovo zdravstveno stanje prepovedano (6. člena ZDR).
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-1, 78, 78/1. ZDSS-1 člen 5, 7, 9, 12, 13, 63. ZPP člen 19, 23, 23/1.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu – upravni akt – sodno varstvo - priznanje invalidnosti - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - sodna pristojnost
Mnenje komisije je po že ustaljeni sodni praksi zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pri čemer je pravilnost ugotovitev komisije podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži delavec invalid.
V skladu z definicijo poklica iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je treba pri opredelitvi poklica, poleg delovnega mesta, na katerega je zavarovanec razporejen, upoštevati tudi vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Ta dela je treba opredeliti konkretno, pri čemer morajo tudi realno obstajati. Pri tem je treba upoštevati, ali je količina takega dela, taka, da ga je moč opravljati polni delovni čas. Preveriti je treba tudi, ali ima tožnica ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki jih za določena dela zahtevajo predpisi.
ZPIZ člen 124. ZPIZ-1 člen 94, 102, 102/2, 104, 104/2, 391, 397, 397/1, 397/3.
prehodne določbe - nova invalidnost - nadomestilo za invalidnost - uporaba prejšnjih predpisov
Tožnik je bil invalid III. kategorije, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga. ZPIZ-1 v 104. členu za to kategorijo zavarovancev izrecno predvideva priznanje pravic po ZPIZ-1 in sicer po izteku pravic za primer brezposelnosti, pri čemer ne izvzema zavarovancev, ki jim je bila priznana invalidnost po prejšnjih predpisih (čemu bi tudi jih). Iz drugega odstavka 104. člena ZPIZ-1 izhaja, da na podlagi iste invalidnosti pravic po tem zakonu ne more uveljaviti le tisti zavarovanec, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz razlogov, navedenih v drugem odstavku 102. člena ZPIZ-1. V drugih primerih, kot je na primer tudi obravnavani, oziroma prav v takih primerih, pa je pravice po ZPIZ-1 mogoče priznati zavarovancu tudi na podlagi iste invalidnosti. Tožniku je ob priznani invalidnosti III. kategorije in ob pogoju, da mu je delovno razmerje prenehalo, mogoče priznati pravico iz 94. člena ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost).