Tožnik vedel, da je izvedenec sodeloval že pri osnovnem izvedenskem mnenju in je že takrat izvedel za izločitveni razlog, pa izločitve ni zahteval. Zahteva za izločitev, ki jo je podal šele kasneje v ponovnem sojenju, pa je prepozna.
Tožnik sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, saj naj bi za poklic štelo tudi vsako posamezno fazo izvajanja del določenega delovnega mesta. Kaj takega iz obrazložitve ne izhaja.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006376
ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-15.
invalid III. kategorije - omejitve dela zavarovanca - opredelitev omejitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju natančno ne določa zahtev po potrebnih opredelitvah oziroma konkretizaciji omejitev dela zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije. Izhodišče za presojo teh omejitev se povezuje s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca, upoštevajoč zahteve in potrebe delovnega procesa in s tem, da ob že ugotovljeni invalidnosti in določitvi omejitev ne prihaja še do dodatnega poslabšanja invalidnosti. Logična predpostavka določitev omejitev je tudi upoštevanje razlogov, zaradi katerih je invalidnost pri zavarovancu sploh podana.
ZUS-1 člen 2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1, 103/3, 103/4. ZZRZI člen 40, 40/6. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen 5.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu- odločba komisije - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - upravni akt - sodno varstvo - priznanje invalidnosti - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi
Na podlagi četrtega odstavka 103. člena ZPIZ-1 Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi izda mnenje, zoper katero ni upravnega spora, in ne upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
ZPIZ-1 člen 61, 61/1, 61/1-3, 67, 67-1, 67-2, 67-3.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Revident je zmožen za delo z omejitvami s polovičnim delovnim časom (3. alineja prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1) brez poklicne rehabilitacije, zato ni upravičen do invalidske pokojnine po določbi 2. alineje 67. člena ZPIZ-1.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - pravica do nadomestila za invalidnost - nadomestilo za invalidnost - uveljavljanje pravice - invalidnost po prejšnjih predpisih
Tožnik ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni bil uživalec nobene od pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po prejšnjih predpisih. Zato ob vložitvi zahteve za priznanje pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-2.
ZJU člen 24, 24/2, 24/4, 24/5, 25, 25/2, 39, 39/2. ZDR člen 116. ZPIZ-1 člen 102, 103.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - javni uslužbenec - tožba zaradi molka organa - mnenje komisije
Ker je bil tožnik v času izdaje izpodbijane odpovedi invalid III. kategorije, bi moral revident pred odpovedjo pridobiti mnenje komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tega mnenja ni pridobil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - mnenje komisije - pravočasnost odpovedi - vezanost na odločbo nosilca invalidskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na novo ugotavljati revidentove delovne zmožnosti in omejitev pri delu, saj so te jasno začrtane s pravnomočno in dokončno invalidsko odločbo ZPIZ-a, ki šteje revidenta za nezmožnega opravljanja dela, ki ga je v času odločanja opravljal. Invalidska odločba je imela za revidenta in toženo stranko posledice takoj po izdaji, ko sta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala revidentovo pravico iz invalidskega zavarovanja. Vezanost delodajalca na tako priznano pravico pa se razteza tudi na morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima priznane pravice iz naslova invalidnosti, saj je tudi pri iskanju druge ustrezne zaposlitve vezan na omejitve glede njegove delovne zmožnosti
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
Tožnik izhaja iz splošnega nestrinjanja z mnenjem obeh izvedencev, kar pa ne zadošča. Sodišče namreč ni dolžno določiti novega izvedenca le zaradi nestrinjanja stranke z mnenjem le-tega, temveč v primerih, ki so določeni v 254. členu ZPP.
Nesprejemanje izvedenskih mnenj samo po sebi ne pomeni, da sodišče ni popolnoma in po resnici ugotovilo spornih dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka (61. člen ZDSS-1). Zato se v tej povezavi tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev te določbe. V zvezi s preiskovalnim načelom iz 62. člena ZDSS-1 pa je treba poudariti, da se nanaša le na situacije, ko sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, še vedno ne more ugotoviti pomembnih dejstev za odločitev. Tudi če pride do takšne situacije (kar v tem sporu ni primer) sodišče ni dolžno izvesti dokazov po uradni dolžnosti, temveč to lahko stori.
Ker tožnica tudi ni predložila nobene nove zdravstvene dokumentacije, razen tiste, ki jo je pri svojem mnenju že upošteval sodni izvedenec, zgolj pavšalna trditev, da bi bilo mnenje lahko drugačno, če bi taka dokumentacija obstajala, ni upoštevna.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006221
ZUP člen 260.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – obnova postopka – novo dejstvo – predhodno vprašanje - naknaden uspeh v delovnem sporu - naknadno plačilo prispevkov - zahteva za novo odmero
S sodbo v delovnem sporu ni prišlo do samodejne spremembe samostojne pravice, ki bi lahko vplivala na priznano socialno pravico do nadomestila, kot se predvideva pri drugače rešenem predhodnem vprašanju, temveč je šele izvršitev te sodbe povzročila določene posledice na socialnopravnem področju.
Dejstvo obračuna in plačila prispevkov od naknadno plačanih plač v letu 2011 (sicer za nazaj za plače v letu 2001) ne predstavlja novega dejstva, ki je v času odločanja o dokončni upravni odločbi že obstajalo, vendar ga upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - pravnomočnost upravne odločbe - meje pravnomočnosti upravne odločbe
Revident, ki priznava nadaljevanje pravice po starem predpisu ZPIZ/92 v času veljavnosti nove zakonodaje, ki te pravice ne pozna več, ne more uspeti z revizijskimi navedbami o drugačnem dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga za priznanje pravice do nadomestila po določbi 132. člena ZPIZ/92 tožniku kot samozaposlenemu.
ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22, 37. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Pri odločitvi o tem, ali revidentka izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, pa se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 71/97) in 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008): ker je revidentka dopolnila zavarovalni dobi po pravnih predpisih držav podpisnic sporazumov z RS, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ti seštejeta (če se ne nanašata na isto obdobje).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006195
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 358, 379, 379/1.
invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - rehabilitacija - pravice invalida II. kategorije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - drugostopenjska sprememba sodbe - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Sodišče druge stopnje je dejstva, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje povzelo pomanjkljivo, ta protispisnost pa ima za posledico, da sodba sodišča druge stopnje ne temelji na enakem dejanskem stanju kot sodba sodišča prve stopnje.
Invalidska pokojnina za invalida II. kategorije, ki je starejši od 50 let, ni avtomatizem, v poštev pride le, če je zavarovanec sicer zmožen za drugo delo, pa ga zanj ni mogoče usposobiti, ker je star več kot 50 let.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006189
ZPIZ-1 člen 68. ZPP člen 360. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20. Administrativni dogovor o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med državama člen 12, 12/3.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnavanje pritožbenih navedb - odgovor na pritožbene navedbe
O navedbah pritožbe glede opredelitve spornega obdobja (kot zavarovalne dobe ali ne), ki so za odločitev odločilnega pomena, ni razlogov, kar lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
invalidnost I. kategorije - pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina
Na podlagi izvedenih dokazov je zaključek sodišča jasen - v času izdaje spornih odločb tožene stranke pri tožnici ni bila podana I. kategorija invalidnosti, temveč je bila še naprej podana njena preostala delovna zmožnost v okviru že prej priznane III. kategorije invalidnosti v smislu 60. in 61. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
invalidnost – pravice iz invalidskega zavarovanja - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - spremembe v stanju invalidnosti
Predmet obravnavanega socialnega spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 17. 3. 2011 in 14. 9. 2011, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Ker pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo in jih tudi ni mogoče odvzeti (5. člen ZPIZ-1), lahko tožnik kadarkoli zahteva (ponovno) odločanje o pravici do priznanja invalidnosti zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, ki vpliva na njegovo delovno zmožnost oziroma na podlagi nove medicinske dokumentacije.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006174
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 374.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče šteje, da gre tudi pri odločanju o odmeri višine pravice iz socialnega zavarovanja z dokončno odločbo nosilca zavarovanja (razen če ne gre zgolj za spor o računski napaki) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja v smislu 4. točke 31. člena ZDSS-1, v katerih je revizija (razen v izrecno opredeljenih izjemah) že po zakonu dovoljena.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 102, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ustrezna zaposlitev - preostala delovna zmožnost - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije
Tožnik zaradi invalidnosti ni bil več zmožen za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Sodišče prve in druge stopnje pa sta preverjali tudi, ali obstaja možnost, da bi tožnik kljub ugotovljenim omejitvam pri delu, še naprej lahko opravljal delo kot pomočnik vodje strežbe. Iz dejanskih ugotovitev tako sodišča prve kot druge stopnje izhaja, da tudi take možnosti ni bilo.
ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - pogoji – gostota zavarovalne dobe - mednarodni sporazum o socialni varnosti - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja
Pri odločitvi o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma: ker je tožnik dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih tako Slovenije kot Hrvaške, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine le-ti seštejeta.