Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (SFRJ 51/64) člen 126. ZPIZ-1 člen 390. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21, 35.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - zavarovalna doba v tujini - priznanje slovenskega nosilca zavarovanja - poseg v pridobljene pravice
Odločba, s katero je pravna prednica toženke ugodila zahtevku tožnika in mu kot zavarovancu v zavarovalno dobo štela čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju pri nekaterih (konkretno navedenih) delodajalcih v Srbiji, ne pomeni priznanje slovenske zavarovalne dobe, ki bi morala toženka v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju upoštevati kot slovensko dobo.
Toženka z odmero invalidske pokojnine v skladu z 21. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ni posegla v že pridobljeno in priznano pravico in mu ni izbrisala pokojninske dobe, saj ne gre za zanikanje te dobe, temveč zgolj za to, kateri nosilec zavarovanja jo mora upoštevati.
invalidska pokojnina - priznanje invalidnosti - kategorija invalidnosti - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Ob prepričljivosti izvedeniškega mnenja tima izvedencev praktično najvišje medicinske pedagoške in znanstvene ustanove bi bilo iskanje dodatnih medicinskih izvedeniških mnenj v nasprotju z določbami 254. člena ZPP, pa tudi prvega odstavka 11. člena ZPP, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
ZZVZZ člen 29, 34. ZPIZ-1 člen 93, 97, 104, 159, 160, 161, 162.
začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - razvrstitev v kategorijo invalidnosti - krajši delovni čas
Ker tožnik pravice do delne invalidske pokojnine ni pridobil, še manj izplačila delne invalidske pokojnine, bi bilo nesprejemljivo, da mu do takrat ne bi pripadalo nadomestilo v polnem obsegu. Pri tem ni pomembna (sicer nekoliko nejasna) formulacija odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju.
invalidnost - brezposelni delovni invalid - delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na navedeno v konkretnem primeru ne pride v poštev razlogovanje, po katerem bi tožnica v skladu s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 pravico do delne invalidske pokojnine pridobila že z dnem nastanka invalidnosti. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s povsem jasno določbo 97. člena ZPIZ-1 o tem, da brezposelni delovni invalid, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delne invalidske pokojnine pridobi, če se v roku tridesetih dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Zaradi navedenega torej ni bistveno, da je tožnica ob nastanku invalidnosti bila v evidenci zavoda za zaposlovanje, saj je bistvena ugotovitev, da v tem času ni bila obvezno zavarovana.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS3006566
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
socialni spor - pravica iz invalidskega zavarovanja - mnenje invalidskih komisij - nestrinjanje z mnenji invalidskih komisij - postavitev sodnega izvedenca - substanicaronst dokaznega predloga - sodba Evropskega sodišča za človekove pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca v okoliščinah obravnavnega primera, po katerih so obstajale pomembne razlike med mnenji invalidskih komisij, predstavlja kršitev revidentove pravice do izjave. Revident v obravnavani zadevi ni imel možnosti dokazati, da so ugotovitve, ki so izhajale iz sicer nasprotujočih si mnenj invalidskih komisij, napačne.
Invalid - ugotavljanje invalidnosti - invalidnost I. kategorije - svoj poklic - delovno mesto, na katerega je delavec razporejen - ustrezna izobrazba - dodatna usposobljenost - delovne izkušnje
Če je delavec sicer nesposoben za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen (v konkretnem primeru to pomeni nesposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti), je za razvrstitev v invalidnost I. kategorije potrebno, da je nesposoben tudi za opravljanje vseh tistih del, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče pri ugotavljanju tožničine delazmožnosti moralo upoštevati celotno opredelitev svojega poklica v smislu določbe tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in ne samo prvi del te opredelitve (delovno mesto na katerega je delavec razporejen).
Sodišče ni ugotovilo, ali je tožnica še sposobna za opravljanje organiziranega pridobitnega dela na delovnem mestu za katerega ima ustrezno izobrazbo (tožnica je navajala, da je končala srednjo ekonomsko šolo), dodatno usposobljenost in delovne izkušnje (tožnica je navajala, da je opravljala tudi delo prodajalke in kuharice).
Ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - časovna razbremenitev - delo s polovičnim delovnim časom - pravočasnost sodbe
Pravnomočnost tistega dela sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, pomeni, da v istem sporu glede posameznih elementov te odločbe (v konkretnem primeru glede pravice do dela s polovičnim delovnim časom) ni možno sprejeti odločitev, ki bi dejansko pomenile spremembo te odločbe, saj bi sicer izrek sodbe nasprotoval samemu sebi.
invalidnost I. kategorije - vzrok za nastanek invalidnosti - pravnomočnost odločitve o vzroku invalidnosti
Pravnomočna odločba ne pomeni, da so vsi njeni elementi že avtomatsko vključeni v posledice pravnomočnosti in da zato o nobenem od teh (oziroma v tej povezavi o novih pravicah) ni mogoče več odločati. Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka za nižjo (II. kategorijo) invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Takšna ali drugačna odločitev o vzroku invalidnosti (v prejšnji in sedanji invalidski odločbi) tudi v obravnavanem primeru ni vplivala na odločitev o priznanju kategorije invalidnosti (v odločbi toženke z leta 2002 in sedanji odločbi sodišča) in o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
pravica do invalidske pokojnine - poslabšanje zdravstvenega stanja - ustrezno delo z omejitvami
Ob ugotovitvah, da pri tožniku ni prišlo do sprememb njegovega zdravstvenega stanja in preostale delovne zmožnosti, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožnikov zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti zavrnilo.
Glede na to, da na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 370. člena ZPP revizija ni dopustna zaradi prekoračitve zahtevka, do katere je prišlo pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa revizijo vlaga izključno zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka v prvostopenjski sodbi, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo.
Ugotavljanje invalidnosti - delovni invalid - invalidnost I. kategorije - poškodba pri delu - bolezen
Na podlagi prepričljive ugotovitve komisije za fakultetna izvedenska mnenja, da pri tožniku ni podana popolna izguba delovne zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 se zavarovanec razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.
invalidnost III. kategorije - svoj poklic - prostovoljno zavarovanje - kmetijska dejavnost - sprememba v zdravstvenem stanju
Zdravstvena sposobnost za opravljanje določenega dela se ugotavlja glede na dejanske okoliščine, zato ne more biti odvisna od formalnega zdravniškega spričevala. Če se naknadno ugotovi, da pozitivna ocena izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ni bila utemeljena in da zavarovanec že pred nastopom dela zanj ni bil delazmožen, potem ni podlage za materialnopravni zaključek, da je bil.
Invalid - nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - omejitve - delo na drugem delovnem mestu
Tožniku pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče odrekati zgolj na podlagi okoliščine, da si kot samozaposleni delavec ni izdal posebnega akta o opravljanju dejavnosti v skladu s priznanimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, za kar se je zavzemala tožena stranka. Dejavnost kamnoseštva, ki se opravlja ob upoštevanju omejitev ni isto kot dejavnost kamnoseštva brez teh omejitev, zato je potrebno šteti, da je tožnik delal na drugem delovnem mestu. Navedeno pa hkrati pomeni, da je bil izpolnjen pogoj, ki ga za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost določa 4. alineja prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS3006497
ZPP člen 285, 339, 339/1. ZPIZ-1 člen 60, 61.
pravice iz invalidskega zavarovanja - ugotovitev delazmožnosti - opredelitev pojma svoj poklic - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnikov dokazni predlog v delu, kjer predlaga zaslišanje izvedenca varstva, varnosti in zdravja pri delu je bil dovolj substanciran. Navedel je, kaj sta invalidski komisiji napačno ugotovili in zakaj. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu voznika-skladiščnika, za drugo delo v svojem poklicu (sodišče ne pove v katerem) pa naj bi bil tožnik še sposoben. Razlikovati je treba namreč med delom, delovnim mestom in poklicem. Iz sodb nižjih sodišč ne izhaja, kaj je sodišče štelo za tožnikov poklic. Podatki iz zdravstvene dokumentacije pa so v konkretnem primeru taki, da sodišče ne razpolaga z ustreznim znanjem za presojo tožnikove delazmožnosti, oziroma za kakšna dela bi bil tožnik glede na določbi 60. in 61. člena ZPIZ-1 še sposoben
Tožnik je v tožbi izrecno navedel, da bi moral biti razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, najmanj pa v III. kategorijo s pravico do dela v skrajšanem delovnem času ali v II. kategorijo invalidnosti, čeprav je v predlogu, kako naj sodišče razsodi navedel zgolj priznanje I. kategorije invalidnosti. Glede na vsebino celotne tožbe bi moralo biti sodišče vsaj v dvomu, ali tožnik zahteva samo ugotovitev prve kategorije invalidnosti, ali pa tudi II. ali III. kategorije. To vprašanje bi sodišče moralo razčistiti v okviru materialnoprocesnega vodstva, česar pa ni storilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
dovoljena revizija - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za zavezanca - zakonitost uporabe sistema kvot po podzakonskem predpisu - javna korist - načelo sorazmernosti - splošno načelo enakosti pred zakonom - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje
Glede na zakonsko ureditev in dejstvo, da je bila Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov sprejeta na predlog Ekonomskega socialnega sveta ob upoštevanju podatkov o vseh zaposlenih in o zaposlenih invalidih pri delodajalcih s posameznih področij po Uredbi po standardni klasifikaciji dejavnosti, po presoji Vrhovnega sodišča pri obremenitvi revidentke, ki spada skupaj s potovalnimi agencijami v skupino N) po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne gre za neustaven in nesorazmeren poseg v ustavne pravice revidentke iz 14, 22. in 74. člena Ustave RS.
ZUSZJ člen 10, 10/2, 11, 11/1, 12, 13. ZIMI člen 5, 11/1. URS člen 14, 52, 62.
dovoljena revizija - pravice gluhe osebe - pravica uporabljati slovenski znakovni jezik - tolmač za slovenski znakovni jezik - namenska razlaga zakona - pravice gluhih študentov - individualiziran načrt - dostop do vključujočega izobraževanja - osebne okoliščine - invalid - načelo enakosti - posebne pravice invalidov
Določbe 10., 11., 12. in 13. člena ZUSZJ je po presoji Vrhovnega sodišča treba razumeti tako, da so visokošolski zavodi pri izvajanju storitev javne službe (kamor nesporno sodi tudi izvajanje študijskih programov in s tem študija kot celovitega procesa) dolžni v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu (glede na njegove specifične osebne okoliščine, njegove potrebe in zmožnosti) na podlagi individualiziranega načrta omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv (s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na drugačne načine, s katerimi se gluhi študent strinja). Sredstva za tolmače pa študentom visokošolski zavodi zagotavljajo znotraj sredstev za študijsko dejavnost.
ZDR-1 člen 91, 91-5. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokazov - zagotavljanje drugega ustreznega dela invalidu - uporaba zakona
Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokazov bistveno kršilo določbe postopka (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), sodišče druge stopnje pa je brez kakršnekoli obrazložitve pritožbo tožene stranke zoper tako kršitev zavrnilo. Na toženi stranki je bilo dokazno breme, da je bilo ponujeno delovno mesto pri drugem delodajalcu za tožnika ustrezno. Z ravnanjem sodišč ji taka možnost ni bila dana.
Tožniku je bila z odločbo ZPIZ ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI je bilo tožniku na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ponujena zaposlitev pri tem delodajalcu za delo, ki ustreza tožnikovi dejanski strokovni izobrazbi (5 razredov osnovne šole) in njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma z upoštevanjem omejitev, ki izhajajo iz invalidske odločbe.
Razlogi izpodbijane sodbe so nejasni in v nasprotju z izrekom, saj je sodišče druge stopnje pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da je pri tožniku podana invalidnost II. kategorije, kljub temu pa je brez pojasnila zavrnilo zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke o invalidnosti III. kategorije in zavrnitvi zahtevka za priznanje invalidske pokojnine (pravica do invalidske pokojnine ni edina pravica, ki izhaja iz invalidnosti II. kategorije). Če ugotovljena invalidnost II. kategorije na tožnikove pravice nima nobenega vpliva, bi moralo sodišče druge stopnje pojasniti, zakaj.
invalidnost - opredelitev pojma svoj poklic - sprememba zdravstvenega stanja - upoštevno delovno mesto
Definicija invalidnosti, uveljavljena z ZPIZ-1, se bistveno razlikuje od predhodnih definicij, saj je za obstoj in stopnjo invalidnosti pomemben vpliv sprememb v zdravstvenem stanju na zavarovančevo splošno in poklicno zmožnost za delo in ne le na zmožnost za delo na delovnem mestu, na katerem je trenutno razporejen.