predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - telesna okvara - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnika do invalidnine za telesno okvaro.
invalidi - uvrstitev v kategorijo invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Tožnik neutemeljeno navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca specialista-ortopeda, pač pa je za izvedenca postavilo specialista medicine dela, prometa in športa, ki naj ne bi bil ustrezen izvedenec za ocenjevanje njegove preostale delazmožnosti. Prav izvedenec navedene stroke ima namreč ustrezno strokovno znanje tako s področja medicine kot s področja poznavanja različnih poklicev, delovnih mestih znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtevah za zasedbo teh delovnih mest.
odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - poslovni razlog - vročitev odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče se ni opredelilo do navedb tožene stranke in izvedenih dokazov s tem v zvezi, da je pooblaščeni vročevalec – detektiv po dveh neuspelih poskusih vročitve sporne odpovedi tožnici na njenem domu pustil v hišnem predalčniku obvestilo, da naj bo naslednjega dne ob določeni uri doma zaradi vročitve pošiljke tožene stranke, in ker tožnice ob napovedani uri tudi naslednji dan ni našel, njen zunajzakonski partner pa je prevzem pošiljke odklonil, ji je pošiljko pustil v hišnem predalčniku in toženo stranko obvestil, kako je bila vročitev opravljena. Prav tako se sodišče ni opredelilo do tožničine izpovedbe, da je v bistvu ravnala v skladu z nasvetom, naj ničesar ne sprejme. Glede na to tožena stranka sodišču utemeljeno očita, da izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje nimata razlogov o presoji, da sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila nikoli vročena in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68, 94, 97. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine, saj to ne izhaja niti iz naslova poglavja, niti iz besedila člena. Prvi odstavek navedenega člena namreč predvideva seštevanje zavarovalnih dob pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev. Tudi naslov 3. poglavja Sporazuma je med drugim invalidnost, kar je širši pojem od invalidske pokojnine. Jezikovna razlaga določbe 22. člena Sporazuma torej omogoča seštevanje zavarovalnih dob tudi v primeru drugih pravic na podlagi invalidnosti in se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine. Drugačna razlaga tudi ni mogoča saj ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pogoj določa minimalno zavarovalno dobo, predpisano za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
pravica do invalidske pokojnine - definicija invalidnosti - poklic - izvedensko mnenje - meje sodnega preizkusa v socialnem sporu
Ni odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja.
ZZRZI člen 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za zavezanca - dovoljena revizija - revizija državnega pravobranilstva - izkazana kršitev zakona v škodo javnega interesa - neenotna sodna praksa prvostopenjskega sodišča - kvota - (ne)zakonitost Uredbe - skladnost uredbe z zakonom - uporaba exceptio illegalis - zakonitost uporabe sistema kvot
Po presoji Vrhovnega sodišča je določitev različnih kvot v Uredbi glede na dejavnost delodajalcev, ki upošteva različnost položajev delodajalcev, ki opravljajo različne dejavnosti, skladna z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI. Zakonodajalec je namreč izhajal iz izhodišča, da se dejavnosti po naravi stvari zelo razlikujejo glede na možnost zaposlovanja invalidov, kar pomeni, da so nekatere dejavnosti bolj primerne zanje kot druge. Določitev različnih višin kvot, glede na zakonski okvir od 2% do 6%, kot to določa ZZRZI, je tako v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta (ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade, kar pomeni, da je vsak njegov predlog usklajen s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade) v postopku sprejemanja Uredbe. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje.
priznanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - delna invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - pravica do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Nobene podlage ni za to, da bi bila tožnica poleg ali namesto delne invalidske pokojnine upravičena tudi do priznanja pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. V tem primeru sploh ne gre za pravico, ki jo je kdajkoli pridobila, niti za pravico, ki bi izhajala iz določb ZPIZ-1 ali ZPIZ-2.
ZPIZ-1 člen 26, 27, 28, 29, 63, 64, 65. BATSSV člen 6, 7, 8.
invalidsko zavarovanje - nesreča v tuji državi - tuji nosilec zavarovanja - prijava nesreče pri delu
Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, za katere poškodovanec ni zavarovan pri nosilcu oziroma izvajalcu obveznega zavarovanja temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, ni mogoče šteti za takšne.
odločba o ustavitvi izplačila - lastnost zavarovanca - poseg v pravnomočno razmerje - izplačevanje invalidske pokojnine
Bistveno je, da je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe od leta 2004 dalje, torej že v času, ko mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine (od 8. 1. 2010 dalje) ter tudi ves čas prejemanja invalidske pokojnine. Zato kljub pravnomočni ugotovitvi o lastnosti zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ne gre za ponovno vključitev tožnika v zavarovanje v smislu prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik družbenik in hkrati poslovodja družbe že v času priznanja pravice in izdaje odločbe, izpodbijani odločbi pomenita poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine z dne 25. 8. 2010. Tožena stranka bi lahko v pravnomočno odločbo z dne 25. 8. 2010 posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - opravljanje dela pred odpovedjo - izpodbijanje dokazne ocene
Pretežni del revizijskih navedb, ki jih tožnik prikazuje kot revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predstavlja nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišč druge in prve stopnje glede tega, kakšno delo oziroma kakšen obseg dela je opravljal pri toženki že dalj časa pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in kako bi to lahko vplivalo na zakonitost odpovedi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije dela - invalid - diskriminacija zaradi invalidnosti
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se uporablja tisti zakon, ki je veljal v času odpovedi, razen če je bil postopek odpovedi začet še v času, ko je veljal ZDR, sama odpoved pa je bila podana po uveljavitvi ZDR-1.
Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da je naloge tega delovnega mesta razporedilo med ostale delavce. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela administratorja na lokaciji v A. pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZZRZI člen 62, 63, 63/1, 64. ZUS-1 člen 51, 59, 59/2-2, 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - prispevek za zaposlovanje invalidov - nadomestna izpolnitev obveznosti zaposlovanja invalidov - predmet pogodbe z invalidskim podjetjem - glavna obravnava
Obrazložitev, ki opustitev glavne obravnave utemeljuje z nespornostjo dejstev, pravno pomembnih za odločitev (katera dejstva je imelo sodišče v mislih, ni razvidno), obenem pa se sklicuje na pravno podlago, ki o tem govori drugače (da je sporno dejansko stanje), je sama s seboj v nasprotju.
Revident ima zato prav, da ima izpodbijana sodba pomankljivosti, zaradi katerih ni mogoče preizkusiti revizijskega očitka, da bi moralo sodišče odločiti po opravljeni glavni obravnavi.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila za invalidnost - sprememba zaposlitve za krajši delovni čas
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnica zaradi dela v krajšem delovnem času na sicer ustreznem drugem delovnem mestu zato, ker je iz naslova starševskega varstva uveljavila pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za preostali delovni čas, kot invalid III. kategorije ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost in niti pravice do izplačevanja navedenega nadomestila.
Tožnica je imela možnost pripomb na izvedensko mnenje; to možnost je izkoristila, podala pripombe in zahtevala dopolnitve v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki jih je postavila.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je vprašanje poslabšanja zdravstvenega stanja in nezmožnosti za delo pri drugi tožnici z zaslišanjem članice izvedenskega organa temeljito in prepričljivo razčistilo, je dokazni predlog za zaslišanje lečečega psihiatra utemeljeno zavrnilo in zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo. Tudi po oceni revizijskega sodišča v izvedenskem mnenju, ki je bilo dopolnjeno tako, da je bila izvedenka neposredno zaslišana, ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno, ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju in bi bilo zato potrebno še dodatno izvajanje dokazov. Tudi tožnica razen nasprotovanja pojasnilom izvedenke ne izhaja iz tega, da je nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja - kar bi bil lahko razlog za pridobitev mnenja drugih izvedencev (254. člen ZPP), temveč iz tega, da bi moral biti zaslišan tudi njen lečeči psihiater, katerega dokumentacijo in mnenje pa je izvedenka že upoštevala.
invalidska pokojnina - rehabilitacija - invalid III. kategorije - invalid II. kategorije
Ker je njegova preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, tožnik izpolnjuje pogoje za II. kategorijo invalidnosti. Vendar pa za priznanje pravice do invalidske pokojnine manjka drugi pogoj, in sicer nezmožnost za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožnik bi bil do invalidske pokojnine upravičen samo v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ni zmožen, ta pa mu ne bi bila zagotovljena, ker je star nad 50 let. Vendar pa potreba po poklicni rehabilitaciji ni bila ugotovljena.
pravica do delne invalidske pokojnine - brezposelni zavarovanec - varstvo že pridobljene pravice
Ker je tožnik pravico do delne invalidske pokojnine že pridobil, kasnejše prenehanje delovnega razmerja ne more povzročiti izgube pravice do delne pokojnine na podlagi določbe 97. člena ZPIZ-1. Ta določba je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki prvič pridobivajo pravico do invalidske pokojnine. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ni več uporabljiva.
pravice iz invalidskega zavarovanja - učinkovanje upravne odločbe - odprava upravne odločbe
Sodišči z ničemer nista za nazaj posegli v pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 5. 12. 1996, zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na domnevno kršitev določbe četrtega odstavka 225. člena ZUP. Ta določa, da je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Sodišče je v resnici odpravilo odločbi tožene stranke z dne 16. 3. 2011 in 24. 7. 2012, odločba tožene stranke z dne 5. 12. 1996 pa je učinkovala do pravnomočnosti oziroma izvršitve izpodbijane sodbe, s katero je bilo tožniku od 1. 3. 2010 dalje priznanih več pravic.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalidnost III. kategorije - starost
V skladu z 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 je do invalidske pokojnin upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Tožena stranka to določbo zmotno razlaga tako, da je do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji upravičen le tisti invalid II. kategorije, ki je starost 50 let dopolnil še pred nastankom invalidnosti. V resnici je določbo 2. alineje 67. člena ZPIZ-1 potrebno razlagati tako, da pravico do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji pridobi tudi invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let in sicer takrat, ko to starost dopolni.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS3006573
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - čas upoštevanja pogojev za priznanje invalidske pokojnine
Revizija tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na uporabo četrtega odstavka 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško , ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tako tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev invalidske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in je upravičen do samostojne dajatve.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (SFRJ 51/64) člen 126. ZPIZ-1 člen 390. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21, 35.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - zavarovalna doba v tujini - priznanje slovenskega nosilca zavarovanja - poseg v pridobljene pravice
Odločba, s katero je pravna prednica toženke ugodila zahtevku tožnika in mu kot zavarovancu v zavarovalno dobo štela čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju pri nekaterih (konkretno navedenih) delodajalcih v Srbiji, ne pomeni priznanje slovenske zavarovalne dobe, ki bi morala toženka v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju upoštevati kot slovensko dobo.
Toženka z odmero invalidske pokojnine v skladu z 21. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ni posegla v že pridobljeno in priznano pravico in mu ni izbrisala pokojninske dobe, saj ne gre za zanikanje te dobe, temveč zgolj za to, kateri nosilec zavarovanja jo mora upoštevati.