ZPIZ-2 člen 63. Ustava RS člen 22, 52. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje invalidnosti - invalidska pokojnina - svoj poklic - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka
I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu.
Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare - sprememba zakona - pravna kvalifikacija vzroka telesne okvare - poškodba pri delu - poškodba izven dela - sprememba zakona - sprememba opredelitve vzroka poškodbe
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1 do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 tako še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/1-1. ZZRZI člen 2, 2/1, 62, 62/1, 63, 63/3, 75. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1. Uredba o standardni kvalifikacijski dejavnosti člen 5, 5/1. URS člen 14, 14/2, 78, 147. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov - skladnost uredbe z zakonom - ustavnost uredbe - načelo enakosti - predpisovanje davkov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Po oceni Vrhovnega sodišča bi Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov kršila splošno načelo enakosti, če bi enake kvote določala za delodajalce, ki bi bili v bistveno različnih položajih. To načelo pa ni prekršeno, če so enake kvote določene za delodajalce, ki so sicer v različnih, vendar ne bistveno različnih položajih. Zgolj določene razlike v zmožnosti zaposlovanja invalidov med posameznimi delodajalci, ki so uvrščeni v isto področje po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, torej ne zadostuje za ugotovitev kršitve splošnega načela enakosti.
Ni utemeljen revizijski očitek, da bi morala biti ugotovljena ničnost izpodbijane odločbe, ker naj bi bilo z njo odločeno o že razsojeni stvari, in sicer o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost. Odločanje o že razsojeni stvari ni razlog za ničnost odločbe, kot to zmotno navaja tožnik. Lahko bi bil sicer razlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člen ZUP, vendar v obravnavanem primeru ne gre za tak primer.
V obravnavanem primeru tudi niso podani razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP, zaradi katerih bi se odločba lahko izrekla za nično.
delna invalidska pokojnina - odmera - oblikovanje pokojninske osnove - preračun plač iz bruto v neto zneske
Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke ali prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Navedeno stopnjo ugotovi in določi minister za finance. Bruto plačo se preračuna v neto vrednost s količniki, izračunanimi iz povprečne stopnje prispevkov in davkov.
invalidnost I. kategorije - pridobitev pravice do invalidske pokojnine - vplačevanje pokojnine - prenehanje zavarovanja
ZPIZ-2 v prvem odstavku 108. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Skladno s tretjim odstavkom tega člena pravice iz invalidskega zavarovanja pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Na podlagi prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Izjema je določena le za osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane.
Določba 65. člena ZUTD, določa, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
INVALIDI - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006976
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 243, 244, 254.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - nepopolno izvedensko mnenje- relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene v postopku pred sodiščem prve stopnje, stranka ne more uveljavljati v reviziji, če jih ni uveljavljala že v pritožbi. Tožena stranka tako v pritožbi ni zatrjevala, da je sodišče prve stopnje storilo kršilo določbo 254. člena ZPP, ker izvedenca ni zaslišalo oziroma postavilo novega izvedenca. To kršitev prvič uveljavlja šele v reviziji, zato je revizijsko sodišče ni presojalo.
Poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe je obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3007001
ZPIZ-1 člen 97. ZDSS-1 člen 82, 82/2. Uredba (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 1.
nadomestilo za invalidnost - Uredba št. 883/2004 - invalidnost po zakonodaji države članice
Tožena stranka se glede vprašanja gostote pokojninske dobe ne bo mogla izogniti določbam Uredbe (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, če bo ob odločanju o pravici do nadomestila za invalidnost ugotovila, da so sicer podani vsi drugi pogoji na strani tožnice za pridobitev te pravice.
nadomestilo plače zaradi dela na ustreznem delu - invalidnost III. kategorije - prenehanje izplačevanja nadomestila
Priznanje pravic iz naslova invalidnosti tožniku ne preprečuje, da bi pridobil pravice iz naslova starševskega varstva. Če je tožnik uveljavil pravico do dela na njegovem ustreznem delu v skrajšanem delovnem času, to na njegovo pravico do prejemanja nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu ne vpliva. Da pa bi to lahko vplivalo na samo višino nadomestila plače, pa tožena stranka v postopku ni uveljavljala.
ZZRZi člen 37, 50, 40, 40/6. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 196, 196/1, 196/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružnice
Ker iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo, ukinila delovno mesto tožnice in razdelila naloge med druga delovna mesta, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki ni navidezen). Tožnica zmotno izhaja iz predpostavke, da ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Pri toženi stranki so vsa delovna mesta Komercialist I zasedena, tožena stranka pa ni imela na voljo delovnega mesta, ki bi bilo skladno z omejitvami iz odločbe ZPIZ in zdravniškega spričevala.
Stališče tožnice, da bi morala tožena stranka organizirati delovni proces tako, da bi spremenila sistematizacijo delovnih mest in za tožnico ustanovila novo delovno mesto, ni utemeljeno. Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnico na način, da bi lažje delovne naloge odvzela delovnemu mestu Komercialist I in iz teh lažjih nalog oblikovala novo delovno mesto.
Tudi odločba ZPIZ, ki v izreku tožnici priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 93, 159, 160, 162, 163. ZPIZ-2 člen 122, 123, 125, 126.
pravica do invalidske pokojnine - delna invalidska pokojnina - izplačevanje - sprememba v invalidnosti - izdaja odločbe
Pravica je priznana za čas, ko uživalec izpolnjuje zakonsko določene pogoje, saj gre za javno pravno naravo pravic in je podan javni interes za pravilno, zakonito in racionalno porabo sredstev. Vendar je pri tem treba spoštovati predpisan postopek in o novo nastalih okoliščinah izdati ustrezno odločbo, s katero se lahko že priznana pravica spremeni ali izgubi. S tem, ko je bila nova zahteva tožeče stranke zavrnjena, to ne pomeni avtomatično, da nima nobene pravice več, kot to zatrjuje tožena stranka.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 101.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - invalid - upoštevanje omejitev iz invalidske odločbe - ustrezno delo - samovoljen izostanek z dela
Po presoji revizijskega sodišča revidentova odsotnost z dela zaradi nestrinjanja z delovnim mestom, na katerem je delal po izdaji invalidske odločbe in na katerem naj bi še naprej delal na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
Pritožnika si z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njuni pritožbi ne moreta izboljšati pravnega položaja, ker Vrhovno sodišče sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, ker za tako odločanje niso podane procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost zaradi invalidnosti - postopek odpovedi invalidu - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi po tem, ko mu je bila priznana invalidnost III. kategorije, ne pomeni, da je bilo zanj na voljo ustrezno delovno mesto, in da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zato nezakonita.
To, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo šele po prejemu mnenja komisije z dne 12. 9. 2014 pomeni, da je ravnala zakonito, torej v skladu z določbami zakonov, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za zavezanca - zakonitost uporabe sistema kvot po podzakonskem predpisu - že rešeno pravno vprašanje
Revidentovo stališče, razvidno iz vsebine revizije, je, da Uredba o določiti kvote za zaposlovanje invalidov (konkretno njen 3. člen, ki določa, da se višina kvote določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti) krši „načelo zakonitosti“ oziroma „legalitetno načelo“, ker nima vsebinske podlage v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (konkretno v tretjem odstavku 62. člena tega zakona, ki določa, da je kvota glede na registrirano področje glavne dejavnosti SKD delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev). Vrhovno sodišče se je z bistveno enakim vprašanjem že ukvarjalo, in sicer v sklepih X Ips 468/2014, X Ips 69/2015, X Ips 70/2015, X Ips 136/2015, X Ips 161/2015, in presodilo, da navedena uredba ima vsebinsko podlago v zakonu. Gre torej za že rešeno pravno vprašanje, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od že izraženega stališča Vrhovnega sodišča ne odstopa.
nadomestilo za invalidnost - izplačilo - izbris iz evidence brezposelnih
Pogoj za izplačilo nadomestila za invalidnost na podlagi 162. člena ZPIZ-1 je prijava na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Glede na to, da tožnik od 29. 1. 2013 dalje ni bil več prijavljen v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje, mu je tožena stranka s tem dnem pravilno ustavila izplačilo nadomestila za invalidnost.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - telesna okvara - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnice do invalidnine za telesno okvaro.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006739
ZPIZ-1 člen 71.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje ugotovljene invalidnosti - upravni postopek - upoštevanje novih dejstev
Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila.
Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.