ZTPVI člen 11, 12, 93, 97, 97/1, 105, 105/4.URS člen 8.
status mirnodobnega vojaškega invalida
Bolezni v okoliščinah po 12. členu ZTPVI ni mogoče obravnavati kot poškodbo po 11. členu tega zakona. Kadar gre za bolezen v okoliščinah po 12. členu ZTPVI velja petletni materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida po določbah 1. odstavka 97. člena tega zakona.
V pojem "zapuščeni vojaški material" iz 3. odst. 2. čl. zakona o civilnih invalidih vojne ne sodijo zapuščeni vojaški objekti, torej nepremičnine, saj ti običajno ne predstavljajo sami na sebi nič večje nevarnosti kot kateri drug opuščen gradbeni objekt.
Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti člen 4. Navodila za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti točka 30. ZTPVI člen 91 - 115.
zvišanje odstotka invalidnosti - vojaški invalid
Če v postopku zvišanja odstotka invalidnosti ni ugotovljeno, katere spremembe okvare organizma vplivajo na že ugotovljen odstotek invalidnosti in kakšna je ocena teh sprememb, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.
status civilnega invalida vojne - bolezen - cepljenje
Rok iz 13. člena zakona o civilnih invalidih vojne je materialni zakonski rok, zato je s potekom tega roka stranka izgubila pravico za priznanje statusa in pravic CIV na podlagi okvare organizma zaradi bolezni.
V okoliščinah, ko je posameznik, ki se zaveda nevarnosti poškodb z vojaškim materialom, ki ga je kot zapuščenega našel in prenesel, da ga uporabi za določen namen (ali da namenoma poškoduje koga drugega ali da ga priložnostno uporabi, pa pri tem zaradi neprevidnosti nastane nehotena škoda), nastala škoda, ni mogoče šteti kot posledico zapuščenega vojaškega materiala v smislu 2. odstavka 2. člena ZCI.
status mirnodobnega vojaškega invalida - zvišanje odstotka invalidnosti
Postopek v zvezi z zahtevo za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti po določbi 1. odstavka 107. člena ZTPVI se po določbi 4. odstavka 107. člena ZTPVI začne, če vojaški invalid dokaže kot verjetno, da je nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico. Po določbi 5. odstavka 107. člena ZTPVI se šteje, da je dokazano kot verjetno, da je nastala navedena sprememba po 4. odstavku tega člena, če vojaški invalid o tem predloži mnenje zdravnika specialista in če posebna zdravniška komisija na podlagi tega mnenja in druge medicinske dokumentacije da mnenje, da je verjetno izkazana sprememba iz 1. odstavka tega člena (spremembe pri invalidu, ki vplivajo na njegove pravice, določene z dokončno odločbo). To pomeni, da mora invalid svoji zahtevi predložiti mnenje zdravnika specialista, da je prišlo do povečanja njegove bolezni oz. okvare zdravstvenega stanja, za katero ima z dokončno odločbo priznano invalidnost in pravice, ki iz tega izvirajo, nato pa na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije upravni organ izda odločbo.
Kot vojaški material je mogoče šteti le material, ki je neposredno namenjen za bojno delovanje, kar apno, ki se predvsem uporablja kot gradbeni material, ni. Zato statusa civilnega invalida vojne ni mogoče priznati osebi, ki se je poškodovala z apnom.
Okvare zdravja, ki je zdravniška komisija druge stopnje ni upoštevala pri oceni invalidnosti, ni mogoče upoštevati kot podlago za priznanje vojaške invalidnosti, ker ta okvara ni nastala v pravno relevantnih okoliščinah za priznanje vojaške invalidnosti.
izredna pravna sredstva - revizija – dovoljenost revizije - postopek v socialnih sporih
Tudi če se pravica do invalidnine za telesno okvaro uveljavlja skupaj z drugimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, revizija po 37. členu ZDSS zoper ta del zahtevka ni dovoljena, in se jo kot tako zavrže.
Na podlagi dejstva, da do poškodbe organizma ni prišlo ob najdbi vojaške puške, ampak kasneje v domači hiši, še ni mogoče zaključiti, da nastala okvara organizma ni posledica zapuščenega vojaškega materiala, ne da bi bila upoštevana starost poškodovane osebe (otrok) in ugotovljeno, ali je puška bila ves čas v njegovi sferi ali ne.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker revident pred 31.5.1992, saj je bil takrat še uživalec invalidske pokojnine, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, sploh ni mogel pridobiti pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ker pač na drugem ustreznem delu ni delal, mu tudi ni bilo mogoče priznati pravic, niti voditi postopka, po določilih zakona, veljavnega pred 1.4.1992. Šele, ko je 1.6.1992 pričel opravljati drugo ustrezno delo, je bilo mogoče ugotavljati, da prejema na njem manjšo plačo, kot bi jo prejemal, če bi še naprej opravljal svoje delo. In šele takrat je bilo mogoče pričeti postopek, za izračun sicer že priznane pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Zato mu je bilo nadomestilo pravilno odmerjeno v skladu z določbami 134. do 137. člena ZPIZ, veljavnega od 1.4.1992 dalje.
Z dokončno odločbo ugotovljenega odstotka vojaške invalidnosti po 1. odstavku 26. člena zakona ni mogoče povečati zaradi poslabšanja bolezni oz. okvare, ker je to z zakonom izključeno.
status civilnega invalida vojne - okvare, zadobljene zaradi vojnih dogodkov
Okvare (izpah kolka), ki jo ima stranka že od rojstva leta 1942, zanjo pa se je začela zdraviti šele devet let po končani vojni in je ob začetku tega zdravljenja zdravniku izjavila, da je v redu hodila do letošnje zime, ni mogoče šteti za trajno in funkcionalno okvaro organizma, zadobljeno zaradi vojnih dogodkov.
status mirnodobnega vojaškega invalida - rok za vložitev zahteve
V času izdaje odločbe organa prve stopnje veljavni zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki je veljal do 1.1.1996, je v 1. odstavku 97. člena določal, da se zahteve za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida na podlagi okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni, zadobljene v okoliščinah iz 1., 2. in 3. odstavka 12. člena istega zakona, lahko vloži takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta in tega zakonitega roka ni mogoče podaljšati. Pravočasna vložitev zahteve bi bila pogoj za uvedbo postopka za uveljavljanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida.
pravice delovnih invalidov II. in III. kategorije invalidnosti - uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo
Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da revident za opravljanje svojega dela ni več sposoben, da pa še vedno lahko v polnem delovnem času, brez neposredne nevarnosti za poslabšanje invalidnosti, opravlja razna fizična dela, ki jih opravlja pretežno sede ali izmenoma sede in stoje, pri čemer ni zmožen za dela, kjer bi moral prenašati bremena težja od 8-10 kg, kar pomeni, da je še vedno invalid III. kategorije invalidnosti, so mu bile pravice, kot zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, priznane v skladu z veljavnimi predpisi.
odmera invalidske pokojnine - dodatek na invalidnost
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik zaradi zmanjšane delovne zmožnosti postal delovni invalid že 13.10.1988 (II. kategorija invalidnosti) s priznanimi ustreznimi pravicami za ugotovljeno preostalo delovno zmožnost, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem pravica do invalidske pokojnine pa je bila pri njem ugotovljena šele od 1.3.1993 dalje, ko mu je bila tudi priznana pravica do invalidske pokojnine, sta nižji sodišči ob pravilni uporabi ustreznih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovnju pravilno odločili, da pripada tožniku pravica do dodatka na invalidnost samo v višini 10 %, ker je ob nastanku invalidnosti presegel 58 let starosti.
status vojaškega vojnega invalida - rok za izdajo revizijske odločbe na podlagi sodbe
Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.