ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZVojI člen 1, 1/1, 96, 96/1, 121, 121/2.
dovoljena revizija - status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - poškodba - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske stroke
Iz 96. in 121. člena ZVojI izhaja, da veljata roka zgolj za okvaro zdravja kot posledico bolezni, kar pomeni, da je bil namen zakonodajalca časovno omejiti le uveljavljanje zahteve za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni. Uveljavljanje navedene okvare zdravja je izrecno časovno omejeno iz razloga težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že t. i. starostna obolenja.
invalidnost - postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni bil star 55 let. Zato kot invalid II. kategorije ne bi imel nobenih pravic na podlagi invalidnosti razen, če bi se odločil za poklicno rehabilitacijo. Glede na to, da je pri njem podana preostala delovna zmožnost; da dela, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti ni več zmožen opravljati in da ni zmožen za delo v polnem delovnem času, je pravilna razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
Delodajalec mora delavcu invalidu zagotoviti delo z omejitvami, oziroma si ga mora posameznik, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik, prilagoditi sam. Če to ni mogoče, lahko delodajalec delovnemu invalidu po predpisanem postopku odpove pogodbo o zaposlitvi, samostojni podjetnik pa mora prenehati opravljati svojo dejavnost.
invalidnost - izvedensko mnenje - razlog za postavitev novega izvedenca - zdravniško mnenje
Na podlagi mnenja z dopolnitvijo in izpovedjo sodnih izvedencev je sodišče pravilno ocenilo, da je izvedenski organ odgovoril na vsa relevantna vprašanja glede zdravstvenega stanja in delazmožnosti tožeče stranke. Revizijsko sodišče se strinja z oceno, da v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami tako, da bi nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Sodišče je zato dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - samozaposleni
Začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je odvisen od pričetka opravljanja ustreznega dela. Toženec bo moral ugotoviti, glede na nesporno dejstvo, da tožnik od 23. 3. 2010 za svoje delo brez omejitev ni bil več zmožen, kdaj je tožnik pričel z opravljanjem drugega ustreznega dela in so bili s tem izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Zmotno je stališče toženca, da do izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne bi moglo priti pred pravnomočnostjo ali izvršljivostjo odločbe o pravici. Izvršljiv je izrek odločbe, ki določa datum nastanka pravice. Pogoji za njeno uresničitev so določeni v ZPIZ-1 in ko so ti podani, ni mogoče zavrniti njene realizacije.
vdovska pokojnina - invalidska pokojnina - ugotavljanje invalidnosti - izbira med dvema pokojninama - pravnomočnost odločbe
Tožena stranka je svojo odločitev o zavrženju zahteve oprla na ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje po vsebini, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. To stališče je napačno, saj o pravici tožeče stranke do invalidske pokojnine še ni bilo nikoli odločeno. Pravnomočna odločba o vdovski pokojnini ne more biti podlaga za zavrženje zahteve, ki se nanaša na drugo pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-2 člen 85, 121, 124, 126. . . . ZDR-1 člen 65.
nadomestilo za invalidnost - preostala delovna zmožnost - delo s krajšim delovnim časom - odmera višine nadomestila
Tožnik nima priznane časovne omejitve in glede tega elementa konkurira pri iskanju zaposlitve vsem drugim iskalcem zaposlitve. Če se zaradi različnih razlogov zaposli za krajši delovni čas (situacije na trgu dela, starševskega varstva ali drugih osebnih razlogov), to ne pomeni, da ne dela skladno s priznano invalidnostjo, ki se nanaša le na fizične razbremenitve
Dejstvo, da invalid brez priznane časovne razbremenitve, dela krajši delovni čas od polnega, vpliva na odmero nadomestila, ne pa na samo pravico. Ker tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje nadomestila za invalidnost, mu je bila pravica utemeljeno priznana. Izplačevanje nadomestila v teh primerih je urejeno v 124. členu v zvezi s 121. členom ZPIZ-2. Ta pa ne določa, da so podani razlogi za izgubo pravice, če se zavarovanec zaposli za krajši delovni čas od polnega.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00000533
ZPIZ-2 člen 63.
invalidska pokojnina - uredba (es) št. 883/2004 - časovna veljavnost - seštevanje zavarovalnih dob - pravica do nadomestila za invalidnosti
Sistem priznavanja pravic na podlagi invalidnosti je v državah različno urejen, kar navedene uredbe upoštevajo. Zato vzpostavljajo pravila koordinacije različnih sistemov socialne varnosti in ne njihovo harmonizacijo. Zato je treba pri določanju invalidnosti, kot tudi datuma njenega nastanka, upoštevati slovensko zakonodajo.
Cilj koordinacije je da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev in za izračun njene višine . Zato je treba upoštevati dopolnjeno dobo tako v Sloveniji kot tudi v Švici.
Določbe, ki odstopajo od načela, da se dajatve iz socialne varnosti lahko izvozijo, je treba razlagati ozko . Lahko se uporabljajo samo za dajatve, ki se ne zagotavljajo s prispevki
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela, bil je delavec v proizvodnji, ključavničar, vzdrževalec, kurjač, vodja skladišča, delal je na blagajni, bil je prodajalec. Vsa ta dela sestavljajo njegov poklic in ne samo delo ključavničarja, kmetovalca in prodajalca. Zato je poleg del, ki ustrezajo ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, treba upoštevati tudi usposobljenost za ta in vsa druga dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in ima zanje potrebne delovne izkušnje.
Ni naloga izvedenke, da navede, katero konkretno delo za tožnika bi bilo ustrezno glede na podane omejitve oziroma bi ga še lahko opravljal. Pomembno je, da v okviru definicije poklica ugotovi, kakšno je zmanjšanje delovne zmožnosti oziroma kakšna je preostala delovna zmožnost.
nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Niso pomembne okoliščine ob sklenitvi delovnega razmerja, temveč ob njegovem prenehanju. To pa je tožniku prenehalo iz poslovnega razloga. Okoliščine, ki povzročijo prenehanje potreb po določenem delu iz tega razloga, so na strani delodajalca. Do odpovedi iz poslovnega razloga ne pride po volji ali krivdi delavca. Ker krivdni razlog ali volja tožnika ob prenehanju delovnega razmerja ni podana, je upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
invalidska pokojnina - dokazovanje z izvedencem - sprememba v zdravstvenem stanju - sprememba invalidnosti
Podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je podana v 71. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pridobi nove pravice, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela in če izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z zakonom za pridobitev nove pravice.
Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožeči stranki ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja v primerjavi s stanjem v letu 2008, kar bi lahko narekovalo spremembo invalidnosti, je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - zdravstveno stanje pred nastopom dela - omejitve pri delu
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je slabo zdravstveno stanje (tudi v smislu zmožnosti za delo) tožnika obstajalo že pred nastopom dela, torej ko tožnik še ni bil zavarovanec. Do sprememb v zdravstvenem stanju oziroma vsaj ne takšnih, ki bi narekovale omejitve pri delu, od nastopa dela ni prišlo. Zato je zmotno stališče revizije, da je bila pri tožniku invalidnost podana že v letu 2010, ker za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil zmožen že ob nastopu dela in da to predstavlja podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovnimi razbremenitvami. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog nezmožnosti - invalid - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca
Za presojo ustreznost ponujene nove zaposlitve je pomembno zgolj tožnikovo zdravstveno stanje do maja 2012 (ko mu je bilo ponujeno nova pogodba o zaposlitvi) in omejitve, določene v odločbi Zavoda z dne 5. 12. 2011, ne pa zdravstveno stanje tožnika v letu 2013, 2014 in 2015. Morebitne kasneje nastale zdravstvene težave tožnika in kasneje izdane odločbe Zavoda na ustreznost ponujene nove zaposlitve z dne 23. 5. 2012 ne vplivajo, saj jih tudi toženka pri takratni ponudbi zaposlitve ni mogla upoštevati, še manj predvideti.
izbris iz evidence brezposelnih oseb - prepoved ponovnega vpisa - pravica do nadomestila za invalidnost - izguba pravice
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je Zavod RS za zaposlovanje tožniku neutemeljeno zavrnil prijavo. Kasnejša odločba o priznanju pravic na podlagi invalidnosti je namreč predstavljala nov naslov za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, na katerega predhodna odločba zavoda o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb ni mogla vplivati. Določba drugega odstavka 14. člena ZUTD namreč omogoča, da se pri zavodu zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. V takem položaju je bil tudi tožnik, ki se po določbah 8. člena ZUTD ni (več) štel za brezposelno osebo. Prepoved ponovnega vpisa po 130. členu ZUTD se nanaša le na vpis v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v evidenco iskalcev zaposlitve. Tudi 97. člen ZPIZ-1 ne določa izrecno obveznosti vpisa v evidenco brezposelnih oseb, pač pa zgolj prijavo pri zavodu. Ta obveznost pa je izpolnjena tudi z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007067
ZUP člen 260, 267.
obnova upravnega postopka - nov dokaz
Če ni ničesar novega v dejanskem stanju, tudi morebitni nov dokaz ne more pripeljati do drugačne odločitve. Predložene študije kot novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki naj bi bile podlaga za obnovo postopka, tega ne dokazujejo. Tožeča stranka ni navajala ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bilo njeno zdravstveno stanje v upravnem postopku napačno ugotovljeno in da so dokazi oziroma izvidi o tem obstajali že prej, pa zanje ni vedela oziroma, da je zaradi predloženih študij njeno zdravstveno stanje drugačno. Ocena v invalidskem postopku je bila izdelana na podlagi objektivnih, do tedaj zbranih izvidih o zdravstvenem stanju tožeče stranke ter z upoštevanjem obremenitev na delu. Pri tem vzrok ni pomemben; dejansko stanje zaradi tega ne bi bilo drugačno.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - poklicna rehabilitacija - stroški poklicne rehabilitacije - povrnitev stroškov - pristojnost socialnega sodišča
Spor med zavarovancem in zavodom o plačilu stroškov izobraževanja, učnih pripomočkov ter povrnitvi potnih stroškov je treba obravnavati kot socialni spor, ne glede na to, da je obveznost tožeče stranke, da plača te stroške specificirana v tripartitni pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje.
Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki.
dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pravnega pojma - pravno dejstvo - uporaba predpisa - invalidnina - nadomestilo za invalidnost - pravice iz invalidskega zavarovanja - pravna praznina
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, je nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo.
Ker ZPIZ-2 glede uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost (pravice iz invalidskega zavarovanja oziroma na podlagi invalidnosti) ne vsebuje izrecnih (prehodnih ali drugih) določb, po katerih bi bilo treba v primeru opredelitve vzroka poškodbe, ki je nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporabiti (novo) definicijo iz 66. člena ZPIZ-2. Zato je treba uporabiti pravilo, da se pravna kvalifikacija nekega dejstva opravi v trenutku, ko pravo na to dejstvo veže določene pravne posledice, kar predstavlja trenutek spremembe navadnega dejstva v pravno dejstvo.
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - izvedensko mnenje - nepristranskost izvedenskega mnenja
Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.
Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.
dovoljenost revizije - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavnost in zakonitost uredbe - že rešeno pravno vprašanje
Revidentka z golim sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjevana pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi, prav tako tega ni izkazala z navedbo, da je v zadevi „posebej pomembno pravno vprašanje dopustnosti uporabe določil Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov po uveljavitvi Uredbe o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z dne 28. 2. 2008 za subjekte, ki opravljajo dejavnost kot tožnica, teh pa je veliko“, saj gre za presplošno navedbo. Kdaj se postavljeno vprašanje lahko šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče v svoji praksi že večkrat pojasnilo.