Okvare organizma, nastale kot posledica poškodb pri raznih delih v nemških taboriščih ni šteti kot posledice sovražnega dejanja ali vojnega dogodka, čeprav je bil tožnik kot otrok odpeljan v izseljeništvo, kjer je moral po ukazih vodje taborišča opravljati razna dela.
ZTPVI člen 11,11/1, 12, 12/1, 12/3, 88, 88/1, 93, 93/1,97, 97/1, 97/3.ZUP člen 159, 242.
status mirnodobnega vojaškega invalida
Dejstvo, da je bila rana ali poškodba zadobljena v okoliščinah iz 1. odstavka 11. člena ZTPVI, je možno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi, v skladu s 159. členom ZUP, in ne samo s pismenimi dokaznimi sredstvi, kot je vodil postopek organ prve stopnje in kot je bilo določeno v 1. odstavku 93. člena ZTPVI, katerega uporaba je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
ZPIZ člen 270, 270/1-1, 270/1-3. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
revizija - obnova postopka - denarno nadomestilo - delovni invalid - dokončna odločba - pravice delovnih invalidov - pogoji za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe - očitna kršitev materialne določbe zakona - sprememba odločb sodišča druge in prve stopnje
Za razveljavitev po nadzorstveni pravici ne zadostuje kakršnakoli kršitev, ampak mora biti to očitna kršitev materialnega zakona. Kršitev, ki izhaja iz nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ni očitna kršitev materialnega zakona v smislu določila 3. alinee 1. odstavka 270. člena ZPIZ.
Lahko gre za konkreten vojni dogodek (nasilje oz. mučenje), če iz podatkov in listin v upravnih spisih in iz izpovedi priče izhaja, da je morala tožeča stranka v času druge svetovne vojne kot mladoletna izgnanka v Nemčijo, prisilno izvajati, kmalu po hudi operaciji, ko se rane še niso zacelile, in kljub zelo slabemu zdravstvenemu stanju, po nalogu oblasti v taborišču, varovanje majhnih taboriščnih otrok, kar je po izkušnjah težko že zdravi odrasli osebi, kaj šele mladoletni osebi, ki je povrhu v zelo slabem zdravstvenem stanju.
Ni zakonskega pogoja za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti, če je z dokončno odločbo že priznan status vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi endogenega obolenja, katerega prvi pojavi so se manifestirali v času opravljanja obvezne vojaške službe.
invalidski dodatek - upravni postopek - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravne posledice odprave in razveljavitve odločbe
Odločba tožene stranke je nezakonita že iz formalnih razlogov, ker ni presodila, na kateri procesnopravni podlagi je bila izdana prvostopna odločba. Nezakonita pa je tudi zato, ker je z revizijsko odločbo posegla v pravna razmerja, o katerih je bilo odločeno s prvostopno odločbo (z dne 31.3.1989) na način, za katerega ni podlage v ZUP in ne ZVI. Pa tudi sicer mora razlog za odpravo odločbe obstojati ob njeni izdaji ter da okoliščine, ki so nastopile po njeni izdaji, pa po materialnem pravu vplivajo na obseg priznane pravice ali njeno prenehanje, mogoče glede na procesne določbe praviloma upoštevati le ob izdaji nove odločbe, ki pa velja za naprej, le če tako izrecno določa zakon. To velja tudi za odločanje v reviziji po 44. členu ZVI.
Če prvostopni upravni organ v postopku pred izdajo odločbe ni popolno ugotovil konkretnih okoliščin in dogodkov, ki so v taborišču lahko povzročile nastanek bolezni oz. poslabšanja, je drugostopni organ pravilno odločil, ko je odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek in odločanje.
Ni mogoče ugotoviti civilne invalidnosti z uporabo 232. tč. Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti, če je zdravniška komisija ugotovila, da ni neposredne vzročne zveze, da bi bila nevroza posledica prestanih vojnih dogodkov v taborišču, ker prva medicinska dokumentacija o zdravljenju te bolezni ne izhaja iz obdobja šestih mesecev po prenehanju vojnih dogodkov.
Za okvaro organizma v internaciji v tujini med drugo svetovno vojno ni mogoče šteti okvare, ki jo stranka kot tovrstno okvaro prvič dokazuje z izvidom psihiatra v letu 1983.
Ni pretrgana vzročna zveza med najdenim zapuščenim materialom in nastalo poškodbo, če je bil tak material najden in odnešen s kraja najdbe po otroku brez vednosti staršev in je otrok iz njega (bombe) demontiral detonator, zaradi česar je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa
Osebi, ki je bila za bolezen, prebolelo v času vojne, zdravljena na vse takrat možne načine, in v postopku ni dokazala, da ji je bilo zaradi konkretnega vojnega dogodka zdravljenje onemogočeno, se kronični obstruktivni bronhitis kot posledica prebolele pljučnice med vojno, ne more upoštevati kot podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne (2. člen ZCI).
Čas in okoliščine poškodbe, zadobljene pri opravljanju vojaške službe, pristojna vojaška enota ugotovi po uradni dolžnosti. Ker o tem obstajata dve potrdili z različno vsebino, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
ZTPVI člen 104, 105. Pravilnik člen 4.ZUP člen 209.
status vojaškega vojnega invalida
Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji lahko pride do drugačnega sklepa o oceni tožničine poškodbe kot zdravniška komisija prve stopnje, toda to mora podrobno obrazložiti na podlagi medicinske dokumentacije in pravil medicinske znanosti. Če organ druge stopnje pomanjkljive obrazložitve o razlogih za drugačno oceno tožničinih poškodb, ki imajo za posledico nižjo stopnjo invalidnosti, ni odpravil z zahtevo po dopolnitvi obrazložitve izvida zdravniške komisije druge stopnje ter je navajal, da v celoti sprejema izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje, je kršil pravila postopka (209. člen ZUP).
UZITUL člen 4, 13, 18. ZTuj člen 81. ZTPVI člen 12, 12/1, 97. Pravilnik.
status mirnodobnega vojaškega invalida - prevzem obveznosti
Če je tožnik pridobil državljanstvo po 40. členu ZDRS, je bil po določbi 13. čl. UZITUL in po 81. čl. Zakona o tujcih izenačen v pravicah in dolžnostih z državljani RS. Če je sporen prevzem obveznosti, potem ne gre za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida po pogojih iz 97. čl. ZTPVI.
Vojaški material (bomba), ki ga je med vojno našel otrok (fant star 11 let in pol), in je iz njega odstranil detonator, pri čemer je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka, je šteti za zapuščeni vojaški material v smislu 2. odst. 2. čl. ZCI.
Zgolj zato, ker je tožnik utrpel poškodbo v izgnanstvu, ga po določbi 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne ni mogoče šteti za civilno žrtev vojne in mu priznati statusa civilnega invalida vojne, če okvara organizma ni posledica vojnega dogodka, ker izgnanstvo samo po sebi ni vojni dogodek.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev invalidske pokojnine
Ker v času nastanka tožnikove poškodbe pri delu slednji ni bil zavarovanec slovenskega zavarovanja, njenih posledic ni tolmačiti v smislu 56. člena ZPIZ. Po tem določilu se poškodba pri delu ali z njo izenačena poškodba šteje kot poškodba izven dela, če pride do nje v tujini.
ZCI člen 1, 2, 8, 13. ZTPVI člen 106.ZUP člen 5, 14.
status civilnega invalida vojne
Sodišče je odpravilo izrek revizijske odločbe o nepriznavanju statusa CIV tožeči stranki, zaradi le 20% invalidnosti tožeče stranke. To pa zato, ker je bila revizijska odločba, ki jo tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu, vročena tožeči stranki po preteku zakonskega roka (31.12.1993), v katerem bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala 20% invalidnost s pridobitvijo tega statusa po novih predpisih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30364
ZPIZ člen 124. ZPP (1977) člen 221, 221/3.
sodni postopek - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev - zaposlitev na drugem ustreznem delu delovnega invalida II. in III. kategorije invalidnosti - dejstva, katerih ni treba dokazovati
Po določilu tretjega odstavka 221. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki se po zakonu domnevajo, vendar pa se lahko dokazuje, da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom določeno kaj drugega. To določilo pomeni izjemo od pravila po 220. členu ZPP, da obsega dokazovanje vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. Kadar gre za dejstva, ki jih zakon določa za domnevana, sodišču ni treba izvajati dokazov o določenih pravno pomembnih dejstvih, ampak sme ta (domnevana) dejstva vzeti za podlago svoje sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Takšna domneva je na primer uzakonjena v zadnji (16.) alinei prvega odstavka 19. člena novele zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 71/93 - v nadaljevanju ZZZPB), po kateri nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacij oziroma delodajalca, če ne uveljavlja pravic v organizaciji oziroma pri delodajalcu in ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom. Po tem določilu se v primeru, da delavec ni uveljavil predsodnega in sodnega varstva obstoj delavčeve volje ali soglasja iz 1. in 15. alinee za prenehanje delovnega razmerja predpostavlja. Sodišče ob ugotovitvi, da je delavec opustil vložitev pravnih sredstev, šteje za dokazano, da mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji. Samo v takem primeru, ko se na podlagi zakonske presumpcije domneva na obstoj drugega dejstva, se sodišče ni dolžno ravnati po določbi 220. člena ZPP, ampak je vezano le na ugotovitev domnevne baze.
Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja med drugim v primeru, če postane njegovo delo zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu trajno nepotrebno - po izteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (prvi odstavek 36.e člena in 12. točka prvega odstavka 100. člena ZDR). Določba 36.d člena omenjenega zakona določa za nekatere delavce, ki so bili po predpisanem postopku določeni za nepotrebne, določene ugodnosti oziroma posebne pravice v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko po prvem odstavku tega zakonskega določila preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem. Soglasje delavca po prvem odstavku 36.d člena ZDR je pravno dejanje, za katero omenjeno določilo predpisuje pravne posledice. Da bi imela volja delavca invalida, da mu zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu delovno razmerje preneha, določene pravne posledice, mora izpolnjevati določene pravne zahteve. To pomeni, da mora biti pravno veljavno izražena, torej razumljivo izjavljena, svobodna in resna. Neizjavljeno soglasje ne more imeti pravnih učinkov. Izražena volja pa mora biti tudi dejanski izraz delavčeve prave volje. Da je soglasje po prvem odstavku 36.d člena ZDR pravno upoštevno, mora biti dano pred izdajo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, ne pa sočasno ali celo pozneje.