priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne
V okoliščinah, ko je posameznik, ki se zaveda nevarnosti poškodb z vojaškim materialom, ki ga je kot zapuščenega našel in prenesel, da ga uporabi za določen namen, pa pri tem zaradi neprevidnosti nastane nehotena škoda, nastale škode ni mogoče šteti kot posledico zapuščenega vojaškega materiala.
civilni invalidi vojne - podatki iz matične knjige umrlih
Podatki matične knjige umrlih so podatki o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca; po določbi 3. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je zato uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna ugotoviti pravno pomembna dejstva iz te matične knjige, ne glede na to, ali je stranka opozorila na ta dejstva v postopku pred izdajo odločbe.
Določbe 3. in 4. odstavka 121. člena ZVojI, ki določajo pogoje za meritorno obravnavanje zahteve za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, vložene po določbah ZVojI, so prisilne narave in jih morajo organi, ki v postopku odločajo, upoštevati po uradni dolžnosti.
status vojaškega mirnodobnega invalida - uporaba pravilnika
Ker je novi Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti veljal že ob izdaji prvostopenjske odločbe, ni bilo podlage za uporabo starega pravilnika.
invalidska pokojnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - načelo vzajemnosti in solidarnosti - pogoji za pridobitev pravic - obseg pravic
S pravili sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za pridobitev pravic in njihov obseg lahko drugače določeni od tistih, ki gredo zavarovancem iz obveznega zavarovanja.
status civilnega invalida vojne - zapuščen vojaški material
Za zapuščen vojaški material v smislu ZVojI je šteti vojaški material, ki ostane po končani dejavnosti vojaških enot na določenem območju brez nadzora in zaščite.
mnenje izvedenca - invalid I.kategorije - vzrok nastanka invalidnosti
Zdrava hrbtenica bi se lahko poškodovala samo v primeru velikih strižnih sil, ki bi tkivo in hrbtenico dobesedno raztrgale (izjava izvedenca na l. št. 74). Glede na povedano je logičen in sprejemljiv zaključek sodišča, da je imel revident hrbtenico bolezensko spremenjeno (izvedenec govori o močno bolnem - degeneriranem diskusu) že pred kritičnim dvigom bremena, tako da je bil dvig bremena le sprožilni moment, ki je obolenje razkril. Kot je zapisano v izvedenskem mnenju, bi lahko bil tak sprožilni moment tudi gib hrbtenice pri navadnem sklanjanju ali celo neznaten stres pri kihanju. Zato ni mogoče ugotoviti, da je pri revidentu vzrok nastanka invalidnosti posledica poškodbe pri delu in ne bolezen.
ZVojI člen 119, 119/2. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. ZTuj.
odvzem družinske invalidnine zaradi neizpolnjevanja pogoja stalnega prebivališča po Zakonu o vojnih invalidih
Za urejanje tožničine družinske invalidnine je zlasti relevantna določba 2. odstavka 119. člena ZVojI, po kateri družinski član, ki mu je bila priznana pravica do družinske pokojnine po predpisih do uveljavitve ZVojI, uživa tudi po uveljavitvi tega zakona pravice, ki jih ima uživalec po ZVojI. Določba 2. odstavka 119. člena ZVojI je skladna tudi z določbo 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
ZVojI člen 23, 101, 101/1, 103, 103/1, 103/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/2.
pravica do dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo - revizija - rok
Če ni dokazano, da je bila revizija odločbe o pravici do dodatka za posebno invalidnost opravljena v roku 3 mesecev od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je k odločbi dano soglasje (103. člen ZVojI), zato za odpravo odločbe v reviziji niso bili izpolnjeni formalni pogoji.
Čeprav je tožnik od 10.11.1997 že državljan Republike Slovenije, je ureditev v ZUSDDD pomembna za tožnika, ker je pogoj stalnega prebivališča iz 120. člena ZVI treba ugotoviti kot v okviru dejanskega stanja v tem postopku, upoštevajoč kriterije iz ZUSDDD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS31050
ZPIZ člen 34, 253. ZDSS člen 23, 30, 34, 35. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1-1, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - invalidnost II. kategorije - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanje - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev II. kategorije invalidnosti in priznanja invalidskih pravic iz tega naslova, ne da bi sodišče odločilo v okviru svojih pooblastil iz 30., 34. in 35. člena ZDSS o zakonitosti in pravilnosti dokončne odločbe tožene stranke, je zato pomanjkljiva. Na ta način je bilo z njo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost (16. člen ZPP/77), saj je predmet sodne presoje v tem socialnem sporu lahko le odločanje o zakonitosti dokončnih aktov tožene stranke. Ker je izrek prvostopne sodbe zato nerazumljiv, se sodba ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZDoh člen 118, 118/2.
rok - odpis prispevkov - vloga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Če je tožnik 7. novembra 1994 vložil vlogo za odpis prispevkov za celo leto 1993 in leto 1994, bi tožena stranka to vlogo - glede na določbo 2. odst. 118. člena Zakona o dohodnini, po kateri mora biti vloga za odpis vložena najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec - morala šteti kot pravočasno vlogo za odpis spornih prispevkov za mesec oktober 1994.
Za priznanje statusa civilnega invalida vojne kot civilne žrtve vojne je pomemben pogoj ozemlja RS, bodisi vezanost okvare na vojno na istem ozemlju. Glede na zakonsko ureditev je pomembno ozemlje sedanje RS, ne pa teritorij Kraljevine Jugoslavije kot nekdanje države, razen v primeru "pokritosti" sedanjega teritorija RS s takratnim delom ozemlja nekdanje države.
Ugotovitev invalidnosti I. kategorije in priznanje pravice do invalidske pokojnine je vezano na izgubo delovne zmožnosti (določba 34. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98). Do izgube delovne zmožnosti pride, kadar zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom (določba tretjega odstavka 27. člena ZPIZ). Ker je bilo za revidentko ugotovljeno, da glede na svoje zdravstveno stanje lahko opravlja lažje delo v skrajšanem, štiriurnem delovnem času, to pomeni, da pri njej ni mogoče ugotoviti prve kategorije invalidnosti in ji priznati pravico do invalidske pokojnine.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZCI člen 1, 1/1.
status civilnega invalida vojne
Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.
status civilnega invalida vojne - civilno opravljanje del v tovarni
Prisilno opravljanje del v tovarni, pa čeprav v izseljeništvu, ni v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojni in zato ni podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne.
Ker je 80% vojna invalidnost priznana za popolno slepoto na obeh očeh, torej isto okvaro zdravja, katera se ne upošteva (t.j. popolna slepota) osnovno endogeno obolenje (druga invalidnost) je bistveno, če je pomoč in postrežba potrebna po obeh osnovah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30921
ZPP (1977) člen 5, 393.ZPIZ člen 27, 28.
načelo kontradiktornosti - sodni postopek - pravice iz invalidskega zavarovanja - pridobitev in odmera pravic
V socialnih postopkih sodišče nima nobene možnosti, da bi na obravnavah ali drugače v postopku lahko zahtevalo sodelovanje strank. Sodišče je dolžno na podlagi določb 5. člena ZPP dati vsaki stranki možnost, da se o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke izjavi, stranka pa sama presodi, ali bo svojo pravico uveljavila ali ne. Ker je tožena stranka bila pravilno obveščena o vseh vlogah revidenta, prav tako pa je bila pravilno vabljena na vse naroke, ni sprejemljiva revidentova graja glede postopkovnih kršitev načela kontradiktornosti.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30774
ZPIZ člen 133. ZTPDR člen 17, 48.
delovni invalid - delovno razmerje pri delodajalcu - sklep o razporeditvi - pravica do razlike plače - razporeditev delavcev
Po določbi prvega odstavka 133. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ima delovni invalid pravico do nadomestila zaradi manjše plače (na drugem delu, na delu s skrajšanim delovnim časom, v času rehabilitacije), če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo (smiselno povsem enaka je tudi določba v 48. členu ZTPDR). Če mu tožena stranka ni izdala ustreznega sklepa o razporeditvi, te pravice ni mogel uveljaviti in je bil zato prikrajšan. Ker je do prikrajšanja prišlo zaradi tega, ker ni dobil sklepa o razporeditvi, ki bi ga morala izdati tožena stranka, mu je ta dolžna izplačati priznano razliko v plači.
Če je tožnik opravljal neposredne naloge, namenjene obrambi države, ki bi jih sicer morale opraviti organizirane enote iz 1. člena ZVVA91 in to po nalogu pristojnega organa, bi bilo mogoče šteti, da je do zatrjevane okvare zdravja prišlo v okoliščinah iz 1. člena zakona.