civilni invalidi vojne - zamuda roka za vložitev zahteve za priznanje statusa
Po uveljavitvi Zakona o vojnih invalidih (1.1.1996) ni več mogoče vložiti zahteve za priznanje statusa civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne.
ZVojI, ki je začel veljati 1.1.1996, je na novo uredil področje varstva invalidnih oseb; po 119. členu ZVojI obdrži status vojaškega invalida državljan Republike Slovenije, ki je po prejšnjih predpisih z odločbo uveljavil status in pravice vojaškega invalida, že uveljavljene pravice pa se prevedejo ob pogojih in obsegu ureditve ZVojI.
ZVojI, ki je začel veljati 1.1.1996, je na novo uredil področje varstva invalidnih oseb; po 119. členu ZVojI obdrži status vojaškega invalida državljan Republike Slovenije, ki je po prejšnjih predpisih z odločbo uveljavil status in pravice vojaškega invalida, že uveljavljene pravice pa se prevedejo ob pogojih in obsegu ureditve ZVojI.
vojni invalidi - odmerna osnova - stopnja invalidnosti
Drugi odstavek 122. člena ZVojI, ki ne dopušča prevedbe odstotka invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v RS. Ker je tožnica ta status že imela uveljavljen pred sprejemom novih meril, glede na navedeno zakonsko določbo ni bilo podlage za prevedbo odstotka invalidnosti.
Ker je zdravniška komisija druge stopnje na podlagi medicinske dokumentacije in po pregledu tožnika ugotovila, da nima drugih okvar organizma, ki bi jih po ocenitvi po seznamu odstotkov vojaške invalidnosti lahko ocenili 100% in uvrstili v prvo skupino invalidnosti, tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more uspeti z izpodbijanjem revizijske odločbe, ki je odločila, da se tožniku pravica do dodatka za postrežbo in pomoč druge stopnje ne prizna.
invalidska pokojnina - izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja - predpostavka za uveljvitev pravice do invalidske pokonjine
Izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja je namreč predpostavka za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine, ki se praviloma pridobi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom. Pravice kot instituti materialnega prava se uveljavljajo z vložitvijo zahtevka pri zavodu. V postopku pri zavodu pa se lahko uveljavijo le, če so izpolnjeni določeni pogoji.
priznanje statusa in pravic vojnega invalida - pravica do dodatka za posebno invalidnost in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - izdaja odločbe z učinkom za nazaj
Ker ne v določbi 123. člena ZVojI, niti v drugih določbah tega zakona ni podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je odpravilo odločbo tožene stranke o pravici do dodatka za posebno invalidnost. Tožnik bo imel še v ponovljenem postopku možnost dokazovanja v zvezi s stopnjo svoje invalidnosti, zato je presoja prvostopnega sodišča glede višine pravice do dodatka za posebno invalidnost preuranjena. Tožnik, ki samostojno opravlja vse življenjske funkcije, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - vzročna zveza
Za priznanje statusa civilnega invalida vojne so pomembne okoliščine, v katerih je prišlo do okvare zdravja ter izkazana vzročna zveza med vojnim dogodkom in nastalo okvaro zdravja.
O odstotku tožnikove invalidnosti, kot posledice bolezni, ki jo je tožnik imel že prej, pa se je v pravnorelevantnih okoliščinah poslabšala, ni bilo odločeno, če je bila njegova zahteva za priznanje statusa vojnega invalida zavrnjena.
Načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se v primerih, kadar je zmanjšanje dotedanjih prejemkov ustavno dopustno, tako zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem in ne naknadno s povratnim učinkom.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - vojni dogodek - vzročna zveza
Za priznanje statusa civilnega invalida vojne so pomembne okoliščine, v katerih je prišlo do okvare zdravja, kot tudi vzročna zveza med vojnimi dogodki in nastalo okvaro zdravja.
dodatek za pomoč in postrežbo - dodatek za posebno invalidnost
Tožena stranka, ki je v revizijskem postopku odpravila odločbo organa prve stopnje, izdano po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 123. člena ZVojI, ne v tem členu, ne v drugih zakonskih določbah ni imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
ZPIZ (1992) člen 27, 34, 39, 39/1, 55. ZTPPIZ člen 39.
pravica do invalidske pokojnine - priznanje pravic invalidu III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu
Glede priznanja pravic invalidu III. kategorije so pomembna vprašanja, ne samo, ali revidentu gre pravica do invalidske pokojnine kot invalidu III. kategorije invalidnosti zato, ker brez rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, ampak tudi do kdaj mu je možno priznati kot invalidu III. kategorije pravice do dela na drugem ustreznem delu in kaj pomeni v njegovem primeru dopolnitev starosti iz prvega odstavka 39. člena ZPIZ ter morda še pomembnejše, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje možno oceniti, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi bilo revidenta v letu 1990 ob nastanku invalidnosti mogoče razporediti oziroma zaposliti na drugih ustreznih delih in nalogah.
obnova postopka - pravice iz invalidskega zavarovanja - objektivni rok za vložitev obnovitvenega predloga - zastaranje pravic iz invalidskega zavarovanja - postopkovna pravila
Revident navaja, da po določbi 4. člena ZPIZ pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo. To je res, vendar velja samo za materialne pravice, kar pa ne pomeni, da se zaradi take določbe v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uporabljajo določbe, ki urejajo vodenje postopkov. Čeprav pravice res ne zastarajo, je kljub temu lahko prepozno vložena pritožba v upravnem ali sodnem postopku, kot v spornem primeru, kjer je prepozno vložen predlog za obnovo postopka. Ker postopkovna pravila in roki, ki so v njih določeni, med drugim zagotavljajo pravno varnost udeležencev v postopku, jih je tudi v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti treba upoštevati, vse morebitne ugovore oziroma pomisleke, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem pravic, pa je treba uveljavljati med tekom postopkov. Končani - pravnomočni - postopki morajo zaradi zanesljivosti pravnih razmerij biti trdni, to pa pomeni, da jih je možno spreminjati samo pod pogoji in v rokih, ki so posebej določeni.
ZUS člen 74.ZVojI člen 41, 46, 47, 51, 73, 90, 91, 91/2.
napačna uporaba materialnega prava - spremembe, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka
Sprememba v višini prejemkov, ki vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, se ugotavlja v postopku, ki ga uvede pristojni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 91. člena ZVojI); v tem postopku je potrebno ugotoviti vsa odločilna dejstva in dati stranki možnost sodelovanja.
Nepopolni izvid in mnenje zdravniške komisije II. stopnje (ki se ne opredeli do potrdila lečečega zdravnika in tudi ne do izvida zdravnika specialista) ne more biti podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka.
pravice iz invalidskega zavarovanja - sprememba že priznanih pravic
Čeprav ima prav revizija, da je sodni postopek postopek polne jurisdikcije, pa to praviloma pomeni odločitev v okviru dokončne odločitve predhodnega postopka. Zato bi bilo treba za uspeh v sodnem postopku dokazati, da je zatrjevana psihoorganska prizadetost revidenta obstajala že v letu 1996 in da je bila ta taka, da je povzročila izgubo revidentove delovne zmožnosti. Samo s takim dokazom bi bilo možno doseči spremembo že priznanih pravic revidenta iz invalidskega zavarovanja in mu priznati pravice kot invalidu I.
kategorije invalidnosti, namesto pravic invalida III. kategorije invalidnosti. Takega dokaza, kljub številnim izvedenskim mnenjem in zdravniškim spričevalom, v spisih ni in zato je sodišče pravilno in v skladu z izvedenimi dokazi, zahtevek za priznanje večjih pravic iz invalidskega zavarovanja kot neutemeljen zavrnilo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS31396
ZPIZ člen 7, 7/1, 262, 262/1.ZUP člen 49, 250, 250/1.
vložitev predloga za obnovo postopka - uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja - pravdno upravičenje za vložitev pravnega sredstva
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum), ki pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev, je procesna predpostavka (zavrženje tožbe), stvarna legitimacija (legitimatio ad causam) pa je vprašanje vsebine in pove ali je nekdo lahko subjekt uveljavljanja pravice (aktivna legitimacija) oziroma obveznosti (pasivna legitimacija), presoja pa se po materialnem in ne procesnem pravu. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije je predmet tožbenega temelja, zato se v primeru, če se ugotovi, da ta ni podana, tožbeni zahtevek zavrne. To pa pomeni, da s pravdnim upravičenjem ugotavljamo samo dopustnost tožbe, s stvarno legitimacijo pa njeno utemeljenost. V prvem odstavku 262. člena ZPIZ je določeno, da se postopek za uveljavljanje pravic začne samo na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika, postopek za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja pa se, po določbi drugega odstavka istega člena, lahko začne tudi na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi ali zdravniške komisije. Iz povedanega sledi, da zakon daje lastnost stranke, predvsem glede začetka postopka uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, praktično samo zavarovancu. In ker gre v spornem primeru dejansko za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja, bi obnovo postopka lahko predlagala samo zavarovanka sama, ne pa tudi njen delodajalec.