Tožena stranka je bila upravičena zavreči tožničino ponovno zahtevo tako v primeru, če je tožnica uveljavljala varstvo pravic zoper prvo odločitev, ker se v tem primeru (če postopek še ni končan), upravni postopek o isti upravni zadevi še vodi, kakor tudi v primeru, da ustreznega varstva ni uveljavljala in je tako že izdana zavrnilna (pravnomočna) odločba.
Tožena stranka je upravni spis predložila v izvirniku in bi tožnica lahko zahtevala, da ga pregleda, vendar tega ni storila. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve tožničine pravice do enakosti orožij v tem sporu.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 81.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnost – uveljavljanje pravic
Pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče mešati s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) oziroma predpisih, ki so veljali še pred tem zakonom. Podlaga za priznanje ene in druge pravice ter odmera nadomestil je različna.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/6, 116, 116/1. ZDPNP člen 11, 11/2. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40, 40/4.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti – rok za odpoved – odpovedni razlog
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da nezmožnost opravljanja dela tožnika na delovnem mestu dispečer vložka zaradi invalidnosti tožnika, pri čemer potreba po delu na tem delovnem mestu sama po sebi ni prenehala, glede na opredelitev odpovednih razlogov v 88. členu ZDR predstavlja razlog nezmožnosti zaradi invalidnosti in ne poslovni razlog. Revizijsko sodišče se pridružuje stališču nižjih sodišč, da je treba upoštevati vsebino celotnega izvedenega postopka.
invalid II. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine – priznanje pravice – prenehanje obveznega zavarovanja
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje.
invalid III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pričetek dela s krajšim delovnim časom
Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumom pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do delne invalidske pokojnine) z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti, s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). To pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Pravilno je že drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sodišče v zvezi z zavrnitvijo predloga za pribavo izvedeniškega mnenja ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob prepričljivih ugotovitvah invalidske komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi izvidi o zdravstvenem stanju tožnice v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da je tožnica še naprej delazmožna za svoje delo v okviru že ugotovljene invalidnosti III. kategorije z določenimi omejitvami.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
invalid III. kategorije – delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje
Sodišči druge in prve stopnje zmotno izenačujeta pravico do delne invalidske pokojnine in njeno izplačevanje. Odločitev, da tožnik ima pravico do delne invalidske pokojnine, ne vpliva na odločitev o izplačevanju le-te. Upoštevaje določbe 159. člena ZPIZ-1 namreč tožnik v spornem obdobju ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine, ker do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu ni prišlo.
ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-2, 144, 144/1, 144/1-1.
invalid - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - invalidnina za telesno okvaro - napotitev na delo v tujini - poškodba pri delu
V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča.
invalidnost III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – istočasnost priznanja pravic
Tožniku je bila najprej priznana pravica do premestitve na novo delovno mesto z določenimi omejitvami od 1. 7. 2007 dalje, od 1. 2. 2008 pa mu je treba zaradi ugotovitve nezmožnosti dela s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem so že upoštevane omejitve iz predhodno priznane pravice do premestitve, izrecno priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (93. člen ZPIZ-1). Delovno mesto, na katero je razporejen od 1. 7. 2007, od razporeditve dalje namreč predstavlja tožnikovo novo delo, ki je podlaga za oceno njegove preostale delovne zmožnosti v naprej.
ODŠKODNINSKO PRAVO – INVALIDI - DELOVNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS4001781
ZPIZ člen 133, 190. ZOR člen 185.
pravica do povrnitve škode – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odgovornost delodajalca – zmanjšanje plače na drugem delovnem mestu - regresni zahtevek do ZPIZ
Sporno materialnopravno vprašanje je, ali je bilo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu v skladu s takrat veljavnim ZPIZ dolžna plačati tožena stranka. Delavcu je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu z odločbo tožene stranke sicer priznana, vendar nikoli odmerjena, ker delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani tožeče stranke še ni začel opravljati drugega ustreznega dela, ne pa zaradi bolniškega staleža. Glede na navedeno je bila tožeča stranka delavcu dolžna povrniti škodo.
Obveznost, ki jo je poravnala tožeča stranka, ne temelji na določbah ZPIZ, na podlagi katerih je tožena stranka zavezana poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da soodgovornost tožene stranke ni bila podana in zahtevek tožeče stranke do tožene stranke zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 15, 60, 60/3, 66, 66/3. ZPP člen 380, 380/2.
pravice iz invalidskega zavarovanja - definicija poklica in invalidnosti - soobstoj več poklicev - ustrezno delo zavarovančevim zmožnostim - usposobljenost za drugo delo - invalidnost III. kategorije - samozaposleni
V skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZPIZ-1 je treba utemeljenost (ne) priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica presoditi celostno, tako s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske (in ne le teoretične) usposobljenosti za drugo delo. Pri tem je treba med drugim upoštevati tudi obdobje dela na zadnjem delovnem mestu, čas dela na drugih delovnih mestih, če jih je zavarovanec v času zavarovanja zasedal, in s tem časovnim vidikom oceniti zmožnost in usposobljenost za druga dela v okviru definicije „svojega poklica“.
dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - status mirnodobnega vojnega invalida – prepozno vložena zahteva - prekluzivni, materilani rok – izguba pravice - uporaba pravil obligacijskega prava
Rok za uveljavljanje statusa mirnodobnega vojnega invalida, ki je materialni prekluzivni rok, je izrecno določen v 96. členu ZVojI. Ker je s tem zakonom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev zagotovljeno posebno socialno varstvo vojnim invalidom, pri štetju navedenega roka ni mogoče uporabiti pravil obligacijskega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZVV člen 2a, 2a/2, 2a/6.
status vojnega veterana – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje razlage določbe 2. a člena ZVV – jasna določba zakona – zelo hude posledice – konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Opredelitev do vprašanja, ali je bil tožnik zmožen za opravljanje dela zavarovalnega zastopnika, predstavlja dokazno oceno sodišča, pri kateri je bilo to dolžno tehtati tudi vsebino med seboj nasprotujočih si dokazov in ob upoštevanju načela proste presoje dokazov odločiti, katera so tista dejstva, ki jih bo štelo za dokazana.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Navedeno ustavno jamstvo stranki namreč ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
zavrženje tožbe - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – izpodbijani akt ni upravni akt – izdaja mnenja ni poseg v pravico delojemalca
Mnenje Komisije ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi invalida, zaposlenega pri tožeči stranki, za izdajo mnenja Komisije pa ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe; mnenje Komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu, saj niti v ZPIZ niti v ZZRZI ni predvideno nikakršno posebno sodno varstvo; mnenje Komisije tudi ni akt ali dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice in ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1).