CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
VS3005329
ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/1.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V čem naj bi bilo materialno pravo ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabljeno, tožnik ne obrazloži. Revizija izhaja iz predpostavke, da dejansko stanje ni bilo oziroma ni bilo popolno ugotovljeno in da bi bila odločitev sodišča drugačna, če ne bi bilo izvedeniško mnenje strokovno nepopolno, neobjektivno in nepravilno. Vendar zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost – invalidska komisija – dejansko stanje v upravnem postopku – meje sodne presoje invalidske odločbe – dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Ker sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev za ugotovitev invalidnosti vse do izdaje dokončne odločbe, gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP, na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1. Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005330
ZPIZ-1 člen 60, 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350.
invalidnost III. kategorije – kmetijska dejavnost – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg pritožbenega preizkusa – protispisnost – razlogi o odločilnih dejstvih
V svoji pritožbi je tožena stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala le glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki je za zavarovance kmete določala, da ne pridobijo pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (razen če imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom). Ni pa napadala presoje sodišča, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju (izgube očesa) ni več polno delazmožen za delo kmeta, oziroma da je njegova delazmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zmanjšana za manj kot 50 %. Zato je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v nasprotju z omejitvami iz 350. člena ZPP preko obsega pritožbe presodilo, da pri tožniku zaradi izgube očesa sploh ne gre za preostalo delavno zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti.
URS člen 50, 52. ZPIZ-1 člen 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264. ZUP člen 238. ZDSS-1 člen 7. ZS člen 3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijen člen 36, 49, 51.
pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnost - invalidska komisija - dejansko stanje v upravnem postopku - meje sodne presoje invalidske odločbe - dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi
Z opredelitvijo invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki je vzpostavljena možnost preverjanja nastanka invalidnosti glede na ugotovljeno zdravstveno oziroma medicinsko stanje zavarovanca vse do izdaje dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in pravicah na tej podlagi. To tudi ni v nasprotju z ureditvijo sodnega varstva zoper dokončno odločbo tožene stranke v sporu polne jurisdikcije. Z učinkovitostjo uveljavljanja in varstva pravic iz invalidskega zavarovanja bi bila zato nezdružljiva zgolj nadzorna vloga invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki.
ZPIZ člen 134. ZPIZ-1 člen 397, 446. ZTPDR člen 49. SKPgd člen 43.
invalid II. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – plača - stimulativni del plače -delovna uspešnost
Del plače na podlagi delovne uspešnosti je sestavni del plače, ki je bil, sklicujoč se na podjetniško kolektivno pogodbo, določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da je tožnica ta del plače (stimulativni del v višini 34%) prejemala v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe in torej v skladu s pogodbo o zaposlitvi, je presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka v plačo, določeno ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo utemeljeno vštela tudi ta del plače, pravilna.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005256
ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 213, 243, 286a, 286a/4, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
invalidnost I. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje – sodni izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaza z izvedencem
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem. Zavrnitev dokaznega predloga v takem primeru ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Med medicinsko dokumentacijo, mnenjem sodne izvedenke v drugem sporu, ki ga je sodišče vpogledalo in s katerim se je tožnik strinjal, ter izvedenskimi mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje v ustrezni sestavi, namreč ni nasprotij ali nejasnosti (glede ocene tožnikove invalidnosti oziroma preostale delovne zmožnosti), zaradi česar ni bilo utemeljenih razlogov za še dodatno izvedbo dokazov.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005209
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 2, 3, 4. ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 48, 60.
vzrok za nastanek invalidnosti – poklicna bolezen – opredelitev poklicne bolezni – vzročna zveza – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Iz drugega odstavka 4. člena Pravilnika dejansko izhaja, da se poklicna bolezen ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev preko preventivnih zdravstvenih pregledov, vendar ta določba ne predstavlja ovire, da se poklicna bolezen ne ugotovi oziroma ne more ugotoviti tudi na drug način.
Iz opredelitve poklicne bolezni (65. člen ZPIZ-1 oziroma 2. člen Pravilnika), pogojev za določanje delovnih mest, kjer se pojavljajo poklicne bolezni (3. člen Pravilnika) in postopka ugotavljanja in priznavanja poklicnih bolezni (4. člen Pravilnika) ne izhaja, da je poklicna bolezen izključena v primerih, če oboli le eden od več delavcev, ki so dalj časa delali na istem delovnem mestu.
invalid I. kategorije – invalidnost – mnenje invalidske komisije
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Kasnejše zdravstveno stanje na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1. ZPIZ-1 člen 249. ZPIZ/92 člen 269, 270.
naknadna odmera invalidske pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Po presoji revizijskega sodišča je revident zahtevo pravilno zavrgel v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun invalidske pokojnine tožnik namreč dejansko uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravice oziroma za naložitev obveznosti, predstavljajo vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - poseg v pridobljene pravice - poseg za nazaj
V primeru naknadne ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ponovne prijave v zavarovanje, v določbah o postopku z rednimi pravnimi sredstvi ni zakonske podlage, da bi tožena stranka za nazaj, in sicer prav od dneva, ko je bilo tožnici nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev priznano, ustavila izplačilo tega nadomestila. Čeprav se izpodbijani odločbi glasita le na „ustavitev nadomestila plače,“ je formalni in dejanski učinek takšne ustavitve poseg v že pravnomočno priznano pravico - z zanikanjem te pravice vse od njenega priznanja.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZZZPB člen 52. ZDR člen 63, 200.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Pri opravljanju javnih del brezposelna oseba med drugim pridobiva tudi nova znanja in izkušnje, ki naj bi povečale njene zaposlitvene možnosti. Vendar pa dela, ki se opravlja v okviru javnih del, ni mogoče že samo zaradi tega opredeliti kot „svoj poklic“ iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnica je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delala kot receptor - informator, sicer lahko pridobila določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobila za poklic, oziroma pridobila ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi ji v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja – poseg za nazaj
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična – vendar kot navedeno le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov tožene stranke, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Zgolj splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Ni sporno, da je bil pokojni tožnik invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s polovico polnega delovnega časa od 19. 10. 2006 dalje. ZPIZ-1 v takem primeru v prvem odstavku 93. člena res določa, da ima zavarovanec tudi pravico do delne invalidke pokojnine. Vendar je v obravnavani zadevi bistveno, da bi se ta pokojnemu tožniku na podlagi drugega odstavka 159. člena lahko izplačevala šele od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem (ustreznem) delovnem mestu.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina – sorazmerni del pokojnine – ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogoju za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji (ki jo uveljavlja tožnik), je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje, saj so predpisi držav lahko različni in s tem tudi kategorizacija invalidnosti in pravice, ki izhajajo iz tega naslova.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/5, 203, 203/1, 406.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja – pokojninska osnova – zavarovalna doba s povečanjem – plačilo prispevkov
Tožnik v socialnem sporu ne more uveljaviti obstoja delovnega razmerja pri drugi (slovenski) pravni osebi – z zatrjevanjem, da njegov status ni bil spremenjen in je bil vseskozi kot delavec pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas - še zlasti ne, če je to neuspešno že uveljavljal v delovnem sporu.
Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan.
V zavarovalno dobo s povečanjem je mogoče všteti le čas dejanskega opravljanja posebno težkih in zdravju škodljivih del.
invalidnost III. kategorije – nadomestilo za invalidnost – prijava na zavodu za zaposlovanje
Iz odločb tožene stranke izhaja, da je bila tožnica ob nastanku invalidnosti III. kategorije v letu 2005 nezaposlena ter prijavljena na zavodu za zaposlovanje in ji je bilo nadomestilo za invalidnost določeno na podlagi druge alineje prvega odstavka v zvezi z drugo alinejo tretjega odstavka 94. člena ZPIZ-1. Po vmesni zaposlitvi v letu 2006 na neustreznem delovnem mestu, kar je bil razlog za izgubo pravice do spornega nadomestila od 15. 2. 2006 dalje, je ob nespremenjeni invalidnosti z vpisom v register brezposelnih oseb s 6. 12. 2006 ponovno pridobila enak status, v kakršnem je bila ob nastanku invalidnosti.
ZMEPIZ člen 55, 55/2. ZPIZ-1 člen 33, 67, 156, 156/2, 157.
invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – samostojni podjetnik - odjava iz zavarovanja – prenehanje zavarovanja
Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja - pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne sama odjava iz zavarovanja, kot sta zmotno šteli sodišči nižje stopnje, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma za začetek njenega izplačevanja v smislu drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 je bistveno dejansko prenehanje zavarovanja. Če do tega ni prišlo, ker tožena stranka ni izvedel postopka po drugem odstavku 55. člena ZMEPIZ, ampak je prišlo do prenehanja zavarovanja šele na podlagi odjave tožnika, to na samo pravico do začetka izplačevanja invalidske pokojnine ne vpliva.