ZBPP člen 31a, 31a/1. ZUP člen 21, 27, 27/3, 127. ZS člen 106, 106/5.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - brezplačna pravna pomoč - stek - stalno prebivališče - začasno prebivališče - zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti
ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.
ZUS-1 člen 12. ZUP člen 133, 133/1. ZBPP člen 2, 27, 28, 31a, 34.
spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - brezplačna pravna pomoč
Po ZPŠOIRSP je mogoče zahtevati odškodnino tako pred sodišči splošne pristojnosti kot tudi v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je prosilec na vprašanje strokovne službe za brezplačno pravno pomoč dodatno pojasnil, da želi zahtevati odškodnino v pravdnem postopku, zato je za odločanje o njegovi prošnji pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je odvetnik prosilca po izdani odločbi v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, dodatno pojasnil, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na postopek pred upravnim sodiščem.
V ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu pa ni določeno, da bi bilo dopustno vložiti revizijo tudi zoper odločitev Vrhovnega sodišča, torej tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča, kot je to primer v obravnavani zadevi. Posledično je nedovoljen tudi predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep Vrhovnega sodišča.
revizija zoper sklep Vrhovnega sodišča RS - odločitev o pritožbi
V ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni določeno, da bi bilo dopustno vložiti revizijo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - sklep o razdružitvi postopka - izbris delnic - gospodarski spor
Da je Okrožno sodišče v Mariboru stvarno pristojno za odločanje o tej tožbi, je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom III R 13/2017 z dne 18. 4. 2017, v katerem je pojasnilo, da je že iz same vsebine spora - ureditev položaja delničarja - jasno, da gre za spor, ki sodi na področje gospodarskega prava. Iz obrazložitve navedenega sklepa ne izhaja, da bi se to stališče Vrhovnega sodišča nanašalo na kakšen poseben del tožbenega zahtevka. Pravne narave tega spora pa ne more spremeniti sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o razdružitvi (ločitvi) tožbenega zahtevka. To pomeni, da Vrhovno sodišče niti po izrecni presoji s tega vidika, v tem sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Okrožnim sodiščem v Mariboru, ne more slediti stališču Okrožnega sodišča v Mariboru, da tožnica uveljavlja dva zahtevka, kot ju je oblikovalo sodišče samo ob odločanju o razdružitvi zahtevkov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča treba njen tožbeni zahtevek obravnavati celovito in to kot spor, ki sodi na področje gospodarskega prava.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o reviziji zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ZUS-1 ne kateri drug zakon pritožbe ne predvideva. Pritožba, ki je ne dovoljuje noben zakon, se po presoji Vrhovnega sodišča šteje za nedovoljeno.
umik revizije zaradi neplačila sodne takse - obnova revizijskega psotopka - preizkus procesnih predpostavk - pravočasnost - začetek teka roka
Glede na okoliščine obravnavanega primera ni mogoče šteti, da bi rok za vložitev predloga za obnovo postopka (kar skuša doseči tožeča stranka z uveljavljanjem obeh obnovitvenih razlogov) začel teči šele z vročitvijo dopisa sodišča prve stopnje, s katerim sta bili tožeči stranki vročeni odločbi Vrhovnega sodišča in sodišča prve stopnje. Navedeni dopis sodišča prve stopnje namreč ni niti novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 niti odločba v smislu 8. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki bi vplivala na (drugačen) tek roka za obnovo revizijskega postopka.
pritožba - revizija - pravna sredstva zoper odločitev vrhovnega sodišča v upravnem sporu
Pritožba zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni dovoljena. To izhaja iz jasnih zakonskih določb, katerih vsebino je mogoče spoznati brez vsakršne zahtevne pravne interpretacije.
Jasne zakonske določbe in ustaljena sodna praksa ne omogočajo revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
izrek denarne kazni - žalitev sodišča - laična stranka
Namen 109. člena ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč.
S pritožbenimi navedbami, še zlasti z očitkom, da sodstvo deluje po sistemu kriminalne združbe, pritožnica podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in konkretnega vrhovnega sodnika poročevalca. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in sodniku hkrati na skrajno neprimeren način grozi s sprožitvijo kazenskega postopka v primeru sprejema odločitve, ki je posledica jasne zakonske določbe, pri uporabi katere sodnik nima proste presoje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo v pritožbenem postopku. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom. Tako ravnanje terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim to odloča o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča. Pritožba, ki je ne dovoljuje noben zakon, se šteje za nedovoljeno.
Po določbah ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper sodbe, ki jih izda upravno sodišče (73. člen ZUS-1), o revizijah zoper pravnomočne sodbe, izdane na prvi stopnji (prvi odstavek 83. člena ZUS-1) in o obnovi postopka.
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ZUS-1 revizije ne predvideva. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča
V obravnavani zadevi utegne okoliščina, da želi prosilec brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zoper A, ki je sodnik in dolgoletni predsednik Okrožnega sodišča v Z, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči, povzročiti dvom o konkretnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
Namen 109. člena ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje vzpostavljanja nezaupanja v delo sodišč.
V reviziji pooblaščenec - notar podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in sodnic. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in hkrati sodnicam na skrajno neprimeren in žaljiv način očita pristransko sojenje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo revizije. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom. Tako ravnanje pa terja izrek denarne kazni po 109. členu ZPP.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81. ZZZDR člen 192.
predlog za delegacijo pristojnosti - vložila oseba brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnika
Sodišče predlog za delegacijo pristojnosti, ki ga vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in ga njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljenega.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - odškodnina zaradi nepravilnega postopanja bivšega predsednika pristojnega sodišča - združitev zadev
V obravnavanem primeru je delegacija pristojnosti utemeljena, saj utegne okoliščina, da prosilec zatrjuje nepravilnosti v postopanju nekdanjega predsednika sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči za iztožitev odškodnine zaradi teh nepravilnosti, povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015007
ZPP člen 67.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izpodbijanje odločitve o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči - predpisana pravna sredstva
Delegacijski postopek ni namenjen zagotavljanju procesnopravnih in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnimi sodišči. Te se v prvi vrsti zagotavljajo v postopkih na podlagi vloženih rednih in izrednih pravnih sredstev.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014979
ZPP člen 67. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je tudi v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči lahko pomembna presoja dejanskega stanja v nepravdnem postopku (24. člen ZBPP), v katerem je bilo za odločanje v zadevi določeno drugo stvarno pristojno sodišče, je z vidika ohranitve objektivne nepristranskosti sodišča nujno, da se tudi za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določi drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba zoper sodnike višjega sodišča, ki je nadrejeno okrožnemu sodišču, ki naj bi odločalo o BPP - objektivna nepristranskost
Če bi v zadevi odločal predsednik okrožnega sodišča, ki je „podrejeno“ višjemu sodišču, katerega sodnike prosilec toži na odškodnino, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.