Pravno pravilo iz prvega odstavka 49. člena OZ pove, da je prevara zavestna (naklepna) povzročitev zmote pri drugem z namenom, da le-ta sklene pogodbo.
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - videosnemanje v prostorih delodajalca - dopusten dokaz v sodni praksi - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic
Iz obrazložitve ni razvidno, da bi sodišči pri presoji upoštevali ustavnopravno varovane pravice delodajalca kot nasprotne stranke v postopku ali da bi obrazloženo odgovorili na trditve tožnice, da direktor tožene stranke ni vedel niti podal soglasja za konkretne ukrepe, t.j. za videonadzor in nastavitve s prahom zaznamovanih bankovcev.
Dokazna ocena sodišč druge in prve stopnje v zvezi z obema ključnima dokazoma tudi ni bila vestna, skrbna ter analitično sintetična niti ustrezno obrazložena, zaradi česar je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP ter kršitev 22. člena URS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - napake v drugem postopku - upravni spor zoper odločbo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči - poznanstvo sodnikov in izvedencev, delavcev tožene stranke - odškodninski spor
Strankine navedbe o morebitnem pristranskem delu sodnikov pristojnega sodišča zaradi njihovega srečevanja s sodnimi izvedenci, ki so hkrati delavci tožene stranke (in naj bi tožniku povzročili škodo), bi bile lahko le razlog za izločitev sodnikov ne pa za prenos pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne narekuje okoliščina, da je tožnik zoper izdano odločbo v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sprožil upravni spor. Ravno odpravi napak v tem in v drugih postopkih so namenjena pravna sredstva v njih, zatrjevane napake pa niso razlog za prenos pristojnosti.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - vročitev sodnih pisanj - pravica do sodelovanja v postopku
V skaldu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v tuji odločbi. Izvedenca grafološke stroke, ki bi po trditvah nasprotnega udeleženca lahko ugotovil, da se podpisi na vročilnicah o prejemu sodnih pisanj v postopku pred srbskim sodiščem razlikujejo od njegovega, ki zato v skladu s tako razporeditvijo dokaznega bremena moral predlagati sam.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost socialnega sodišča - odškodnina - odgovornost državnih organov in nosilcev javnih pooblastil
Predmet spora v tej zadevi je odškodnina za škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi protipravne ukinitve dodatka za nego mladoletnega otroka.
O povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva, v socialnem sporu odloča socialno sodišče.
ZKP člen 407, 407/1-1, 420, 420/1. ZSKZDČEU-1 člen 12, 45.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - enotna uporaba prava - neprava obnova - načelo specialnosti
Določbi o načelu specialnosti iz 12. in 45. člena ZSKZDČEU-1 je potrebno razlagati tako, da se po predaji zahtevane osebe ne sme na novo izvršiti nobena kazen v zvezi s katero ni bila dovoljena predaja in se tudi ne sme predana oseba preganjati za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim ni bila izvršena predaja. Načelo specialnosti se ne more nanašati na že izvršene kazni, ki so bile izvršene prej, preden je bil nalog za izvršitev kazni, ki so bile predmet postopka za predajo, sploh izdan.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev dejanskega razloga za odpoved - kršitev delovnih obveznosti pri delodajalcu prenosniku
Gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1. V takšnem primeru preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti zaradi razmer, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Navedeno pomeni, da je od 1. 9. 2013, ko je bil prenos dejavnosti izvršen, na toženo stranko pa je prešla tudi pravica, da zoper tožnico ukrepa v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti, ki jih sicer storila še pri delodajalcu prenosniku.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost
Ker ni podana izključna krajevna pristojnosti Okrajnega sodišča v Sevnici, Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da bi se po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost z okrožja Okrožnega sodišča v Celju, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Celju.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – poneverba – zloraba zaupanja – razpolaganje s premoženjem
Pri kaznivem dejanju poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja storilec ne poseže samo v tuje premoženje, temveč to stori na način, da izkoristi zaupanje v nasprotju z namenom, zaradi katerega mu je bilo dano v zvezi z zaposlitvijo; za razmerje zaupnosti ni pomemben zgolj pravni naslov, pač pa storilčeva možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem.
ZZRZi člen 37, 50, 40, 40/6. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 196, 196/1, 196/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružnice
Ker iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo, ukinila delovno mesto tožnice in razdelila naloge med druga delovna mesta, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki ni navidezen). Tožnica zmotno izhaja iz predpostavke, da ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Pri toženi stranki so vsa delovna mesta Komercialist I zasedena, tožena stranka pa ni imela na voljo delovnega mesta, ki bi bilo skladno z omejitvami iz odločbe ZPIZ in zdravniškega spričevala.
Stališče tožnice, da bi morala tožena stranka organizirati delovni proces tako, da bi spremenila sistematizacijo delovnih mest in za tožnico ustanovila novo delovno mesto, ni utemeljeno. Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnico na način, da bi lažje delovne naloge odvzela delovnemu mestu Komercialist I in iz teh lažjih nalog oblikovala novo delovno mesto.
Tudi odločba ZPIZ, ki v izreku tožnici priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije - vzgoja in varstvo otrok - stiki z otrokom - mnenje izvedenca - korist otrokova - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vsebina odpovedi
Glede na navedene zakonske določbe je bistveno, da delodajalec delavca seznani z dejanskimi razlogi za odpoved, da bi se lahko delavec o teh razlogih med zagovorom vsebinsko izjavil, oziroma mora v odpovedi navesti dejanske razloge, s katerimi utemeljuje svojo odpoved, tako da lahko delavec v sodnem postopku zahteva preizkus zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi z vidika obstoja teh razlogov.
nedovoljena revizija- zavrženje revizije - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik v tem sporu izpodbija sklepa tožene stranke o premestitvi. Gre za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. V sporih iz navedene določbe je revizija že po zakonu dovoljena le v premoženjskih individualnih sporih, v katerih je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek in v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu ne gre za nobenega od navedenih primerov, zato bi bila revizija lahko dovoljena le, če bi jo v skladu s 367a. členom ZPP dopustilo sodišče.
izredna odpoved podobe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev na prošnjo sodelavca - izključitev odgovornosti za kršitev - ugotovitev razloga za izredno odpoved - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Iz 34. člena ZDR-1 res izhaja, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek) in da delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev (drugi odstavek), vendar ta določba sama po sebi ne izključuje delavčeve kazenske odgovornosti niti možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja po navodilu ali odredbi nadrejenega delavca (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), še manj na prošnjo takšnega delavca ali sodelavca.
Odločilno je, kdo od nadrejenih delavcev je ugotovil razlog za izredno odpoved, saj je pomemben le tisti nadrejeni delavec, ki tudi nastopa v imenu delodajalca kot njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba (drugi odstavek 109. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1).
Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila za podajo odpovedi, temveč zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem.
Iz razlogov sodišča prve stopnje jasno izhaja opravljena presoja tako nujnosti kot sorazmernosti (in s tem neogibni potrebnosti za varnost ljudi) odrejenega pripora, ki temelji na opisanem dejanskem stanju.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZMZ člen 74, 74/5. ZMZ-1 člen 125, 128.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - začasna odredba
Za primere, ko je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito pred uveljavitvijo ZMZ-1, se za postopke sodnega varstva po izrecni določbi 125. člena ZMZ-1 uporabljata določbi 74. in 75. člena prej veljavnega ZMZ. Na podlagi petega odstavka 74. člena ZMZ pa je zoper sodbe upravnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče, ki jo je pritožnik tudi vložil in je predmet postopka v zadevi I Up 309/2016, do odločitve o njej pa upravni spor ni pravnomočno končan. Zato je odločitev o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki lahko učinkuje do pravnomočnosti odločbe sodišča, napačna.
ZUS-1 člen 2, 4. ZVOP-1 člen 6/1-3, 6/1-22, 23, 9, 9/1, 9/4, 32, 32/4, 34, 34/3. URS člen 23, 25.
redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - varstvo osebnih podatkov - obravnava osebnih podatkov - kršitve človekovih pravic v preiskavi
Sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je torej mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je kazenski postopek postopek, v katerem je mogoče uveljavljati, da so bile z analizo DNK kršene človekove pravice. Vprašanje, ali je ta podlaga zadostna z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma z vidika ustavnopravnih zahtev nasploh, pa samo po sebi ne more biti predmet upravnega spora, temveč kazenskega postopka, v katerem obdolženec uveljavlja tudi varstvo človekovih pravic, ki naj bi mu bile kršene v predkazenskem postopku.
Če kazenskega postopka sploh ne bi bilo, je pritožniku zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, tj. v t. i. rednem upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta, v katerem tožnik zatrjuje nezakonitost upravnega akta tudi zaradi kršitve človekovih pravic, storjenih v postopku izdaje tega akta. Sodno varstvo iz 2. člena ZUS-1 je namreč „drugo sodno varstvo“ iz 4. člena tega zakona.
Člen 34 ZVOP-1 sicer v nekaterih primerih omogoča tudi neposredno sodno varstvo, vendar pride neposredno sodno varstvo po tej določbi v poštev le v tistih primerih, v katerih o pravicah posameznika po ZVOP-1 pred tem ni odločeno z upravnim aktom. To jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka 34. člena ZVOP-1, ki določa, da v postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja upravni spor, če ta zakon ne določa drugače. ZVOP-1 namreč ne določa drugačnega sodnega varstva, kadar je za varstvo pravic po ZVOP-1 predviden predhoden postopek z odločanjem državnega organa. Zato je v takem primeru zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZUS-1, ki ureja upravni spor.
Glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je izključeno, da bi sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo samo preverjalo, ali bi tožnica bila upravičena do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec.
Poprava tožbenega predloga na način, da tožnik namesto prvotno izpodbijane odločbe o podaljšanju obratovalnega časa zahteva odpravo sklepa, s katerim mu je bil dokončno zavrnjen status stranskega udeleženca, ne pomeni njegovega popravljanja v smislu odprave pomanjkljivosti ampak novo tožbo v upravnem sporu.