Tehtnega razloga, ki bi že sam po sebi vzbujal objektiven dvom v nepristranskost sodišča, ne more predstavljati odziv javnosti na v preteklosti sprejeta, z vidika obdolženčevega položaja neugodna stališča sodišč, ki se manifestira preko aktivnega delovanja civilne iniciative. Tudi ugotovljene kršitve zakonov in Ustave v drugem kazenskem postopku same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
ZNP člen 35, 37, 103. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384. ZDPra člen 3, 27, 27/2.
dovoljenost revizije - razlastitev - odškodnina - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - vrednost nepremičnine - zavrženje revizije
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta v nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP o določitvi vrednosti spornega predmeta. Kadar se tožbeni zahtevek (predlog v nepravdnem postopku) nanaša na denarni znesek, je vrednost določena že s samim tožbenim zahtevkom (predlogom v nepravdnem postopku). Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav ocenjena s pomočjo sodnega cenilca, ki ga je določilo sodišče, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008211
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 261, 261/3, 261/4. URS člen 23.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - pravica do nepristranskega sodišča - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - stečajni upravitelj
Okrožno sodišče v Murski Soboti je v ponovljenem sojenju, po načelu proste presoje dokazov, dokaze ponovno izvedlo in jih presodilo. Obramba je imela možnost v ponovljenem postopku na glavni obravnavi pričam in izvedencu finančne stroke postavljati vprašanja in tudi podati pojasnila oziroma pripombe k njihovim izpovedim, prav tako pa predlagati dokaze, kar je, kot izhaja iz podatkov spisa, tudi storila. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da je v obravnavanem postopku treba ločiti fazo pridobivanja oziroma zbiranja dokazov in fazo njihove presoje oziroma subsumpcije pod zgornjo premiso sodniškega silogizma. Četudi so bili nekateri izmed dokazov v fazi predkazenskega postopka oziroma glavne obravnave zbrani s strani sodišča, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ne izpolnjuje standarda videza nepristranskega sodišča, to še ne pomeni, da so takšni dokazi sami po sebi zaradi tega nezakoniti. Kot že rečeno so bili vsi dokazi, ki jih je zbralo Okrožno sodišče v Mariboru, pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti ponovno izvedeni oziroma pretreseni na glavni obravnavi, Okrožno sodišče v Mariboru pa jih je presodilo na podlagi njihove neposredne izvedbe.
Stališče vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da so dokazi, pridobljeni s strani sodišča, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ni izpolnjevalo videza nepristranskega sodišča, sami po sebi, a priori nezakoniti dokazi, je mogoče presoditi tudi v luči analogije s procesno situacijo prenosa krajevne pristojnosti na podlagi določbe 35. člena ZKP. Stališče obsojenčeve obrambe bi namreč pomenilo, da v primeru, ko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, iz razloga, ker pred sodiščem, pred katerim teče postopek, ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja, to samo po sebi pomeni, da bi sodišče, na katerega se prenese sojenje, moralo kot nedovoljene izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni pred sodiščem, s katerega se je postopek prenesel na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno stališče pa ne upošteva razlikovanja med fazo zbiranja in vrednotenja dokazov in nima podlage v določbi drugega odstavka 18. člena ZKP.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbe o zastaranju in ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo metodo izračuna višine tožničine terjatve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - stranka v postopku kot zakonec sodnika pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in eno od strank postopka, lahko povzroči – zlasti pri nasprotni stranki – vtis pristranskosti sodišča.
Pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov pride v poštev le v primeru, ko so revizijsko sporne vrednosti glavnega zahtevka, t.j. višine odškodnin za posamezno obliko škode.
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in upoštevaje primerjave z odškodninami, dosojenimi v podobnih primerih.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je specializant z odločbo o pravici do opravljanja specializacije pridobil tudi pravico do opravljanja specializacije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - razpravno načelo - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev pritožbenega sodišča skladna z obrazložitvijo sodbe ali pa obrazložitev sodbe nasprotuje njenemu izreku; in ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožničin delež znaša 364/1000, v zapuščino po pokojnem pa ne sodi njen delež 803/4000, poseglo v solastniški delež prvega toženca na sporni nepremičnini, če tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice zoper prvega toženca in njegov solastniški delež - polovico sporne nepremičnine - ni bil postavljen.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/1, 367c, 367c/2. ZBPP člen 11, 11/2, 36, 36/1. ZZZDR člen 129, 129a.
predlog za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - rok - prepozna vloga - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - odobritev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - skrbnost stranke - preživnina - potrebe preživninskega upravičenca - korist otroka - stroški bivanja
Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poznanstvo med razpravljajočo sodnico in odvetnikom - nekdanji sodnik razpravljajočega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku
Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - solastnina - sprememba lastninskega deleža - soglasje solastnika
V primeru
dogovorjene gradnje solastnikov
ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu
. Te določbe se
lahko uporabijo samo takrat, kadar gre za gradnjo na tujem zemljišču brez pravne podlage, tj. brez soglasja lastnika zemljišča. Kadar pa solastnik z gradnjo soglaša in pri njej celo sodeluje – kar sta v konkretnem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje – je to lahko le primer skupne gradnje na podlagi dogovora, ki je lahko podlaga za uveljavljanje zahtevka za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine.
Vrhovno sodišče opozarja tudi, da samo dovoljenje solastnika za gradnjo nikakor še ne pomeni, da solastnik tudi soglaša s spremembo solastninskih deležev. Tožnica bi torej morala trditi in dokazati, da je toženka soglašala, da bo zaradi gradnje svoj 1/4 solastninski delež na nepremičnini izgubila. Pravilno je s
tališče sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja dogovora o spremembi solastninskih deležev zaradi gradnje sploh ni zatrjevala. Trditve, da je obstajal dogovor med njo in staršema, da sami zgradijo hišo, da se je toženka z gradnjo strinjala in trdila, „da sama od gradnje ne zahteva nič“, navaja namreč v povezavi s svojim stališčem, da je z gradnjo originarno pridobila večji delež na nepremičnini.
vrnitev v prejšnje stanje - (ne)pravilnost vročitve
Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi v vlogi z dne 17. 5. 2016 ugovarjala pravilnost vročitve odločbe, ki je, kot navaja že sodišče prve stopnje, lahko predmet presoje v zvezi s pritožbo zoper eventualni sklep o zavrženju tožbe kot prepozne in ne razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 1, 4, 4/7, 67a.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni (pravilno) izpostavljeno
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustavljene prakse Vrhovnega sodišča. S splošnim vprašanjem, ki ne sledi zahtevam ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije.
začasna odredba – ureditvena - težko popravljiva škoda - vpis na fakulteto - izpolnjevanje vpisnih pogojev
Tožnica z zatrjevanjem, da v primeru uspeha s tožbo vpis ne bo več mogoč, težko popravljive škode ni izkazala. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe poudarila, da bo v primeru, da bo sodišče odločilo drugače, v skladu s pravnomočno sodno odločbo vpis mogoč tudi po tem roku in tako tožnici s tem ne bo nastala nepopravljiva škoda.
Tožnica tudi ni izkazala težko popravljive škode s sklicevanjem na ustavne pravice do izobrazbe in šolanja iz 57. člena Ustave RS. Tožnica bo lahko pridobila želeno izobrazbo oziroma ji bo pridobitev zaželene izobrazbe omogočena pod enakimi pogoji kot vsem drugim, če oziroma ko bo izpolnila zahtevane pogoje za vpis.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008161
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1. KZ-1 člen 211, 211/1.
bistvene kršitve določb postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - goljufija - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Izrek sodbe mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje. V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni treba, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu, in če se nanašajo na subjektivni element kaznivega dejanja. Pri namenu, naklepu, ipd. gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, kakor to velja za način storitve kaznivega dejanja. Gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe. Opis kaznivega dejanja je sicer pomemben iz dveh razlogov, in sicer daje obdolžencu možnost obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očitajo, dovolj konkretizirani, po drugi strani pa preprečuje dvojno sojenje o isti stvari.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar mora obrazložiti, zakaj predlagani dokaz ne bi bil pomemben in ne more vplivati na dokazno oceno. Navedeno pa seveda ne pomeni, da vsakršna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zadošča. Obrazložitev mora biti razumna, notranje skladna in logično vzdržna. Konkretna obrazložitev pa to ni in je zato sodišče kršilo obsojenki pravico do izvajanja dokazov.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo, da gre za razbremenjujoč dokaz, vendar je takoj za tem zaključilo, ne da bi pričo zaslišalo, da temu, da bi obdolženki denar izročili P., ne verjame. S tem pa je napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno, s čimer je kršilo obdolženkama pravico do obrambe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVO-1 člen 62, 62/1. ZUP člen 224, 224/2.
dovoljenost revizije - skladnost projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji za nameravani poseg v okolje - zahteva po vročitvi sklepa - vprašanje se nanaša na upravni postopek - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident ni povezano s stališči izpodbijane sodbe. Zato ne more biti pomembno po vsebini zadeve. Tudi sicer pa revident z njim dejansko sprašuje o vezanosti upravnega organa pri odločanju o statusu stranskega udeleženca v obravnavanem postopku, na odločitvi o revidentovem enakem statusu v dveh drugih postopkih (ki sta z obravnavanim očitno povezana preko načrtovane gradnje konkretnega objekta). S tem pa zahteva presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, kar glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015961
ZMZ-1 člen 9, 9/4-3 , 27, 27/1-5, 28, 28-2, 71, 71/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 64, 64/4, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - politično prepričanje kot razlog preganjanja - status subsidiarne zaščite - nejasnost v razlogih sodbe - prosilec za mednarodno zaščito kot upravičena oseba za odgovor na pritožbo
Če sodišče meni, da je bilo preteklo preganjanje povezano z zakonsko predvidenim razlogom preganjanja, potem je upravni organ v ponovljenem postopku na to stališče vezan (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in je nelogično napotilo, naj toženka ponovno presodi, ali ravnanje subjektov preganjanja temelji na enem od razlogov iz 27. člena ZMZ-1.
Vrhovno sodišče ne upošteva odgovora na pritožbo, ki sta ga prosilca za mednarodno zaščito vložila sama in ne preko strokovnega pooblaščenca (svetovalca za begunce ali osebe s PDI) saj njune okoliščine ne dajejo razumne podlage za sklepanje o kakršnikoli možnosti, da bi sama imela opravljen zahtevani pravniški državni izpit.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008157
ZKP člen 216, 216/1, 244.a, 273, 273/1, 299, 299/5, 371, 371/1-8, 371/1-11, 450.a, 450.b, 450.b/2. ZZPrič člen 10. URS člen 29, 29-3, 36, 36/3. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
bistvene kršitve določb postopka - sklep procesnega vodstva - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razkritje podatkov zaščitene priče - zasliševanje zaščitene priče - hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - vročitev obtožnice - zaslišanje preko videokonference - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Odvzem premoženjske koristi ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde.
Vse stranke postopka so imele možnost priči R. neposredno zastavljati vprašanja ter izpodbijati resničnost njegovih izjav in se z njim soočiti, zato kršitve pravic obsojencev do soočenja z obremenilno pričo niso podane.
Potek in pravilnost postopka podelitve zaščite R. nimata vpliva na sprejete zaključke v obravnavani zadevi, sodišče prve stopnje pa za presojo pravilnosti in zakonitosti postopka podelitve zaščite R. niti ni pristojno. Gre za izjavo, ki jo je R. podal v posebnem, ločenem postopku po določbah ZZPrič, ki je relevantna zgolj za odločitev o vključitvi v program zaščite in ne za obravnavani kazenski postopek. Ker sodišče z navedeno R. izjavo ni seznanjeno in se izpodbijana pravnomočna sodba nanjo ne opira, bi po presoji Vrhovnega sodišča zagovorniki morali izkazati, kako so podatki spisa Okrožnega državnega tožilstva vplivali na konkretni kazenski postopek.
Obramba ima v kazenskem postopku pravico z različnimi dokazi izpodbijati verodostojnost obremenilnih prič (in drugih dokazov), pri čemer je za oceno njihove verodostojnosti pristojno sodišče (tretji odstavek 16. člena ZKP in prvi odstavek 18. člena ZKP).
Po presoji Vrhovnega sodišča bi stališče zagovornikov, da hišne preiskave ni mogoče opraviti brez obvestila in navzočnosti imetnika stanovanja pri preiskavi, lahko privedlo do situacije, ko preiskave stanovanja (tudi v nujnih primerih) zaradi odsotnosti imetnikov stanovanja ali njihovih zastopnikov ne bi bilo mogoče opraviti.
V kolikor bi priča odgovarjala na vprašanja v zvezi s postopkom izvedbe zaščite, bi šlo za obid stopnje tajnosti spisa, prav tako bi se razkrila vsebina postopka zaščite priče.
Poziv sodišča, da okrožna državna tožilka specificira svoj dokazni predlog, po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja kršitve določb ZKP; gre za dopusten poziv sodišča k naknadni konkretizaciji (pravočasno podanega) dokaznega predloga, ki je namenjen ekonomičnosti postopka.
V konkretnem postopku bi bilo obdolženca mogoče zaslišati preko videokonference.
Posplošene obrazložitve dokaznega predloga ni mogoče šteti za dokazni predlog, ampak za pripombo oziroma mnenje, ki nima pravnega učinka.
Ker je državna tožilka na prvem naroku za glavno obravnavo predstavila obe obtožnici, zagovornikove navedbe, da obsojeni z obtožnico ni bil seznanjen, niso utemeljene.
ZIKS člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 101/1-5, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 2, 3. URS 126.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - zavrženje tožbe - izvrševanje sodne funkcije
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi pritožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.