stečajni postopek - prednostna terjatev - navadna terjatev - ločitvena pravica - ekološka sanacija gospodarske družbe
Z določbo 14. člena ZPDRES je hotel zakonodajalec zagotoviti, da bo imelo poplačilo terjatev sklada iz naslova neporabljenih sredstev za izvedbo programa ekološke sanacije gospodarske družbe prednost pred ostalimi terjatvami upnikov. Opredelitev terjatve v 14. členu ZPDRES vsebinsko gledano ustreza pojmu prednostne terjatve, kot jo pozna ZFPPIPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor, ki nastane med vodenjem stečajnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izključna krajevna pristojnost
Samo dejstvo, da v obravnavanem primeru stečajni postopek in pravdni postopek (tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika) vodi ista sodnica Okrožnega sodišča v Krškem, še ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, to pa lahko stori ob predhodnem preizkusu tožbe. Okrožno sodišče, ki se je izreklo za nepristojno po opravi procesnih dejanj, opisanih v 3. točki obrazložitve tega sklepa, je to storilo prepozno, saj ne gre več za dejanja, ki bi sodila v predhodni preizkus tožbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Bistvo obstoja utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu v smislu določb prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz delavčeve pogodbe o zaposlitvi. To je bilo v tožnikovem primeru zaradi spremembe operacijskega sistema podano. Res je šlo za nekoliko specifičen primer, saj so se tudi po uvedbi novega operacijskega sistema izkazovale potrebe po delu višjih sodelavcev, ki pa so morali biti za potrebe novega sistema ustrezno specialno usposobljeni.
DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006964
ZGD-1 člen 268.
odpoklic člana uprave delniške družbe - odpoklic brez vsebinske obrazložitve - utemeljen razlog za odpoklic - pravica do pogodbeno določene odškodnine zaradi odpoklica
Tožnik ni bil dolžan posebej izpodbijati sklepa o odpoklicu, temveč je nezakonitost razlogov za odpoklic lahko uveljavljal le v zvezi z zahtevkom za odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica (oziroma odpravnino), kot je bila določena v njegovi pogodbi o zaposlitvi.
V primeru odpoklica zaradi hujših kršitev obveznosti morajo biti že v sklepu o odpoklicu oziroma spremljajočemu zapisniku dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile dejanski konkretni razlog za odpoklic. V sklepu o odpoklicu z dne 9. 2. 2011 gre za navedbo pravne podlage za odpoklic.
V obravnavani zadevi razlog za odpoklic v sklepu o odpoklicu in zapisniku ostaja le na ravni pavšalnega ter splošnega prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar je podana arbitrarnost. Zaradi te sklep o odpoklicu ni formalno zakonit in je treba šteti, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
spor o pristojnosti - konkurenčna prepoved - škoda - gospodarski spor
Okoliščina, da je prvotožena stranka večinski lastnik in direktor druge tožene stranke in da naj bi drugotožena stranka opravljala dejavnost, ki je konkurenčna tožeči stranki, ne pomeni, da je spor med tožečo stranko in drugo toženo stranko glede plačila škode možno opredeliti kot spor o odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
Odškodninski spor med tožečo stranko in drugo toženo stranko je potrebno opredeliti kot gospodarski spor v smislu določbe 482. člena ZPP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3007001
ZPIZ-1 člen 97. ZDSS-1 člen 82, 82/2. Uredba (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 1.
nadomestilo za invalidnost - Uredba št. 883/2004 - invalidnost po zakonodaji države članice
Tožena stranka se glede vprašanja gostote pokojninske dobe ne bo mogla izogniti določbam Uredbe (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, če bo ob odločanju o pravici do nadomestila za invalidnost ugotovila, da so sicer podani vsi drugi pogoji na strani tožnice za pridobitev te pravice.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - policist - izposoja denarja - goljufiv namen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi za presojo goljufivega namena in obstoja vzročne povezave med preslepitvijo ter izposojo denarja in končnega (ne)vračila izposojenega denarja manjkajo nekatera pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala celostno presojo obstoja znaka kaznivega dejanja.
ZDSS-1 člen 7, 58. ZZVZZ člen 13, 23, 39, 43. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 50, 51, 52, 53, 61, 62, 63.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo odškodnine - stroški spremljevalca na obnovitveni rehabilitaciji
V tem primeru ne gre za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pomembno je tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDSS-1 v socialnem sporu zagotavlja pravno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnega organa ali nosilca javnih pooblastil. Za socialni spor gre torej lahko le takrat, kadar je ena od strank državni organ ali nosilec javnih pooblastil. Toženka ni nosilec javnih pooblastil, pač pa pravni subjekt, ki je bil organizator obnovitvene rehabilitacije in zoper katerega tožnica uveljavlja premoženjskopravni zahtevek.
Za socialni spor gre lahko tudi v primeru zahtevka za povračilo škode, vendar le tiste škode, ki jo državni organ ali nosilec javnih pooblastil povzroči zavarovancu (2. alineja drugega odstavka 7. člena ZDSS-1), in sicer le na področjih iz prejšnjega odstavka. Tudi za povračilo takšne škode v tem primeru ne gre.
ZPP člen 190, 190/1. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 421, 421/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - odsvojitev stvari med pravdo - odstop terjatve - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna teorija - irelevančna teorija - procesna legitimacija
Vrhovno sodišče določbo prvega odstavka 190. člena ZPP razlaga tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. V kolikor bo tožnik vztrajal pri prvotno postavljenem zahtevku, bo to pomenilo, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, ne bodo relevantna. Hkrati tudi toženec pri tako uveljavljanem tožbenem zahtevku ne bo mogel uspešno uveljavljati ugovornih razlogov, ki se tičejo samega odstopa terjatve, ali ugovorov proti prevzemniku terjatev (drugi odstavek 421. člena OZ). Ker objektivne meja pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve, bo toženec tovrstne ugovore lahko uveljavljal šele v primeru morebitne izvršbe s strani prevzemnika terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ.
Stališče v prid irelevančni teoriji, da tožnik ni dolžan tožbenega zahtevka prilagoditi okoliščinam odstopa terjatve, pa ne pomeni, da tožnik takšne prilagoditve ne sme narediti.
Če (ko) bo kot solidarna dolžnica zavarovalnica ta znesek tožniku plačala, bo tožnik upravičen v stečajnem postopku uveljavljati le še 1.500 EUR, saj bo solidarna obveznost prve toženke do tožnika z izpolnitvijo druge toženke do višine 7.000 EUR prenehala. Dejstvo, da je prva toženka v stečaju in je zoper njo možen le ugotovitveni zahtevek, ne vpliva na pravila porazdelitve dolga med solidarnimi dolžniki, zato mora biti dejstvo solidarne odgovornosti do višine 7.000 EUR ugotovljeno in izraženo tudi v izreku sodbe.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vnaprej podpisan sporazum - načelo kontradiktornosti - neizvedba dokazov
Sodišče je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi podpisala tudi bianco „sporazumno odpoved“, kar je nezakonito, saj tretji odstavek 28. člena ZDR-1 prepoveduje delodajalčevo pogojevanje sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti
Glede na ugotovitev sodišča druge stopnje, da se je tožnica zavedala, da od 29. 11. 2014 nima bolniškega staleža, da nima odobrenega koriščenja letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga, predstavlja namerno hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pravilen.
ZIZ člen 10, 36, 42, 63. ZPP člen 394, 394-2. OZ člen 190.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - vrnitev danega na podlagi sklepa o izvršbi - kondikcija - vložitev ugovora v izvršilnem postopku - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - izčrpanje pravnih sredstev
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora (najprej) poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva.
dokazovanje - prekluzija - krivda - dokazni predlog - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku in zahteva od strank procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa na drugi strani sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev terja vsak konkretni primer iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po drugem odstavku 286. člena ZPP.
Naknaden dokazni predlog (vpogled v kazenski spis) je tožena stranka podala zaradi procesnega preobrata v kazenskem postopku, ki ga ni mogla pričakovati. Ob pregledu kazenskega spisa je ugotovila, da sta v zapisniku o ogledu kraja ropa podana povsem dva druga računa. Vedenje za obstoj zapisnika ne vključuje nujno tudi vedenja za njegovo natančno vsebino in celo popis vsakega posameznega najdenega predmeta, zato tožena strank niti z navedbami o vsebini zapisnika niti z njegovim predlaganjem kot dokaz ni prekludirana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008164
ZKP člen 371, 371/1-8. URS člen 34, 35, 37. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZEPT člen 8.
bistvene kršitve določb postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - IP naslov - komunikacijska zasebnost - tehtanje pravic in interesov oškodovanca in obdolženca - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - resna kritika
Z objavo komentarja na javno dostopnem spletnem portalu se je obsojenka zavestno odpovedala svoji zasebnosti, zato tudi podatek o IP naslovu ni užival varstva z vidika komunikacijske zasebnosti.
Do kršitve ustavne pravice do komunikacijske zasebnosti v obravnavanem primeru glede na okoliščine, naravo in vsebino komunikacije ni prišlo, zato za pridobitev podatka o IP naslovu naprave, preko katere je bil oddan sporni komentar, odločba sodišča, ki jo sicer za posege v komunikacijsko zasebnost zahteva 37. člen Ustave, ni bila potrebna.
Do kršitve določbe ZEPT je v konkretnem primeru prišlo s strani zasebnika - ponudnika portala in ne s strani države. V tem primeru je po presoji Vrhovnega sodišča treba opraviti tehtanje med pomenom in resnostjo kršitve z vidika obsojenkinega položaja, na eni strani, in pravicami oškodovanca, v katere je bilo poseženo s kaznivim dejanjem, ter njegovemu interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic, na drugi strani.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančna opredelitve pravnega vprašanja, glede katerega stranka pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega vprašanja Vrhovno sodišče ne more hitro in nedvoumno samo izluščiti iz besedila, ni popoln.
Stranka ne more sama dopolniti predloga za dopustitev revizije, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
Ob ugotovitvi sodišča, da se besedilo popravka objavljenega obvestila, katerega objavo je tožeča stranka zahtevala od tožene odgovorne urednice, in besedilo popravka objavljanega obvestila, katerega objavo zahteva tožeča stranka sedaj s tožbo, bistveno razlikujeta, saj je besedilu po tožbi dodan še en naslov, je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tega ni mogoče obravnavati kot pomoto. Prvi odstavek 27. člena ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev in da so dopustni le pravopisni popravki, če se prizadeti s tem strinja. Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da je v skladu z namenom ZMed in ureditve pravice do popravka, da je predmet tožbe za objavo popravka lahko le popravek, ki je bil prej predhodno naslovljen na odgovornega urednika in ne popravek, ki ga tožnik predstavi šele v pravdi (II Ips 510/2009). V takšnem primeru gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen in je to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.