dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus - bonus na zavarovalno premijo - poslovni običaji - enostranska izjava volje - praksa med pogodbenima strankama - načelo vestnosti in poštenja - načelo enakosti udeležencev v obligacijskih razmerjih - dobri poslovni običaji
V primeru, kot je obravnavani, ko je tožena stranka v sklepu z dne 25. 5. 2010 o obračunu bonusa za leto 2009 zapisala, da bonus prizna „zavarovalcem s statusom pravne osebe“, naslovnikov sklepa v samem sklepu pa poimensko ni navedla, je treba prakso, vzpostavljeno med pravdnima strankama, obravnavati kot sredstvo za presojo učinkov tega sklepa.
Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da mora imeti stranka možnost zanesti se na ravnanje nasprotne stranke v okviru prakse, vzpostavljene med strankama, če to ravnanje predstavlja podlago za njeno lastno ravnanje.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/3, 54.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - naslov dolžnika v predlogu za izvršbo
Za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, je ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - denarna kazen - kaznovanje pooblaščenca
Tudi kritiko, ki bi bila po vsebini lahko bistvena za odločitev v konkretni zadevi, je treba podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva ali ki ne pomeni osebnega napada na sodnika.
revizija zoper sklep o zavrženju revizije - prenehanje delovnega razmerja - regres za letni dopust po prenehanju delovnega razmerja
Iz dosedanje sodne prakse izhaja, da revizijsko sodišče v zvezi s pravico do revizije ne ločuje odločanja o zahtevkih za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegraciji in reparaciji (plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi), če tožnik takšne zahtevke uveljavlja skupaj, v istem sporu. Zgolj dejstvo, da je sodišče posebej, vendar na podlagi iste tožbe, odločilo o zahtevku za regres za letni dopust, ne spreminja te ugotovitve, saj je do posebne odločitve prišlo le iz razloga, ker je v prvotnem sporu glede prenehanja delovnega razmerja in ostalih pravic prišlo do nepravilne odločitve sodišča prve stopnje tudi o regresu za letni dopust (za leto 2013 in naprej) in je pritožbeno sodišče le v tem delu razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, tako da je le-to moralo ponovno odločati še o tem zahtevku.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - odgovornost za napake - stvarne napake - znižanje kupnine - ugovor znižanja kupnine zoper zahtevek na plačilo kupnine - nasprotna oblikovalna tožba
Kupec, ki še ni plačal (celotne) kupnine in v pravdi nastopi kot tožena stranka, lahko v primeru, če želi uveljaviti zahtevek na znižanje kupnine, v postopku poda (zgolj) ugovor in mu ni treba vložiti nasprotne oblikovalne tožbe.
dovoljenost revije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
Določbe o izgubi („zgolj“) pravice do odškodnine kot posledice opustitve notifikacije ni mogoče razlagati tako, kot da notifikacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov sploh ni potrebna. Namen obvestila najemodajalcu o stvarnih napakah v najem vzete stvari je namreč v tem, da se najemodajalec z napako seznani (zato obvestilo ni potrebno, če za napako že ve) in jo, če je odpravljiva, lahko tudi odpravi ter s tem pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost.
Notifikacija napake je torej pogoj za uveljavljanje jamčevalnih sankcij. Od splošne ureditve jamčevanja za stvarne napake stvari pa se ureditev pri najemni pogodbi razlikuje v tem, da notifikacija ni vezana na prekluzivne roke. V tem smislu torej notifikacija napake, ki ni takojšnja, ne pomeni izgube najemnikovih pravic v zvezi z jamčevalnimi zahtevki, pomeni pa izgubo pravice do odškodnine.
Zakon ne predpisuje posebne obličnosti za notifikacijo stvarnih napak predmeta najema. Obvestilo o napaki je lahko torej dano brez posebne oblike, pisno ali ustno, lahko pa tudi kot kombinacija obeh ali kot kombinacija obvestil, ki niso povsem istočasna. Za presojo ustreznosti obvestila je pomembna njegova vsebina.
Ni nujno, da je odgovor na pritožbene navedbe stranke vedno izrecen, saj v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo.
V primeru dogovora o prevzemu izpolnitve, s katerim se zasleduje namen, da upnik ne bo zahteval izpolnitve od dolžnika, je logično, da je (v primeru odsotnosti izrecnega dogovora o roku za izpolnitev) skrajni rok za izpolnitev prevzemnika izpolnitve rok, ki velja za izpolnitev nasproti upniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003016
OZ člen 10, 162, 631.
bančna garancija - zavarovanje terjatve - obveznost izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - garancija - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javno naročilo
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d. zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
nadomestilo plače zaradi dela na ustreznem delu - invalidnost III. kategorije - prenehanje izplačevanja nadomestila
Priznanje pravic iz naslova invalidnosti tožniku ne preprečuje, da bi pridobil pravice iz naslova starševskega varstva. Če je tožnik uveljavil pravico do dela na njegovem ustreznem delu v skrajšanem delovnem času, to na njegovo pravico do prejemanja nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu ne vpliva. Da pa bi to lahko vplivalo na samo višino nadomestila plače, pa tožena stranka v postopku ni uveljavljala.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 370, 370/2, 381. ZDSS-1 člen 19, 73, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSDP-1 člen 79, 96.
načelo dispozitivnosti - socialni spor - vezanost na toženi zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji
Če je dajatveni zahtevek določno opredeljen po višini, sodišče v socialnem sporu nima pravne podlage, da bi tožeči stranki prisodilo nekaj več glede na njen zahtevek.
Za ugotovitev višine škode, katere povrnitev se zahteva iz zavarovanja avtomobilskega kaska, je odločilna dejanska vrednost zavarovane stvari, ta pa je odvisna od zavarovalne vrednosti. Navedeno jasno izhaja iz točke a) prvega odstavka 16. člena Splošnih pogojev, kjer je določeno, da se škoda ugotavlja po dejanski vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov, upoštevaje stanje stvari neposredno pred zavarovalnim primerom, višina škode pa je odvisna od zavarovalne vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšane za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Način določitve zavarovalne vrednosti pa je opredeljen v 14. členu Splošnih pogojev. Slednja je odvisna od nabavne vrednosti nove zavarovane stvari na dan sklenitve ali obnove zavarovanja oziroma obračuna zavarovalne premije, nabavna vrednost nove zavarovane stvari pa je enaka prodajni ceni pri pooblaščenem zastopniku za posamezno vrsto, tip in model, povečana za dajatve in ostale stroške, brez upoštevanja popustov in drugih ugodnosti pri nakupu zavarovane stvari.
ZPIZ-2 v 138. členu določa dva pogoja za priznanje prištete dobe, to je, da je pri zavarovancu podana ena od osebnih okoliščin, naštetih v tem členu ter da je bil hkrati obvezno zavarovan. Tožeča stranka oba pogoja izpolnjuje- zbolela je za rakom pred 15. letom starosti in je bila od 1.3.2012 obvezno zavarovana. ZPIZ-2 ne določa, da se tem zavarovancem upošteva le prišteta doba po 1. 1. 2013, torej le del dobe, ki so jo dopolnili v zavarovanju. Tega ne določa v tem členu, prav tako iz prehodnih določb zakona ne izhaja, da bi bila uporaba tega člena omejena le na zavarovalno dobo, dopolnjeno po 1.1.2013. Takega zaključka tudi ne omogoča jezikovna razlaga, saj govori o zavarovalni dobi, ki jo je posameznik dopolnil v zavarovanju ob podani osebni okoliščini.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - insolventnost
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost. Če dolžnik takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, ni insolventen, je vsaka razprava o obstoju objektivnega in subjektivnega pogoja izpodbojnosti odveč.
Breme dokazovanja, da oseba ni insolventna, je prav na tej osebi.
dopuščena revizija - blagovna znamka - ničnost - tridimenzionalna znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek - model - dokazno breme
Prvi odstavek 42. člena ZIL-1 izrecno določa, da se sme kot znamka registrirati kakršen koli znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, med njimi tudi tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže. Odgovor na zastavljeno vprašanje torej jasno izhaja že iz zakona: oblika blaga, torej proizvod sam po sebi, je lahko predmet zaščite s tridimenzionalno znamko.
Merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znakov so načeloma sicer res enaka merilom, ki se uporabljajo za presojo razlikovalnega učinka drugih kategorij znakov, vendar pa je treba v okviru uporabe teh meril pri tridimenzionalnih znakih, ki imajo videz proizvoda ali embalaže, upoštevati, da jih povprečni potrošnik zaznava drugače od besednih ali figurativnih znakov, ki so neodvisni od podobe proizvodov, ki jih označujejo. Povprečni potrošnik namreč oblike proizvoda običajno ne zaznava kot indikator izvora blaga. Takó jo zazna le takrat, ko se videz proizvoda bistveno razlikuje od standarda ali navad v sektorju.
Presoja razlikovalnega učinka oblike proizvoda je namreč mogoča le, če je proizvod (s svojimi zatrjevanimi razlikovalnimi značilnostmi) postavljen ob bok primerljivim proizvodom in v kontekst dojemanja relevantne skupine potrošnikov.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 103, 103/3. ZPVPJN člen 1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - postopke javnih naročil - predhodno vprašanje - izključna pristojnost
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi na področje javnega naročanja sega le predhodno vprašanje (ne)veljavnosti med strankama sklenjene predpogodbe. Ker se pristojnost sodišča ugotavlja po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in ne po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o predhodnem vprašanju, v konkretni zadevi določbe tretjega odstavka 103. člena ZS ni mogoče uporabiti.
Iz določb ZPVPJN izhaja, da je sodno varstvo po ZPVPJN urejeno kot pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma, zato določb ZPVPJN ni mogoče razumeti tako široko, da bi v okviru sodnega varstva pokrival tudi situacije, ko je med strankama sklenjena šele predpogodba.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - delo preko študentskega servisa - delo z elementi delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Tožena stranka ima sicer prav, ko opozarja, da ima tudi zakonito opravljanje dela preko študentskih napotnic elemente delovnega razmerja, kot so vključenost v organizirani delovni proces, delo za plačilo, delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, vendar pa pri tem spregleda, da je bistveni element, ki loči delovno razmerje od študentskega dela, ob statusu dijaka ali študenta, začasna in občasna narava tega dela.
Gre za zlorabo inštituta študentskega dela, če študent ali dijak v organiziranem delovnem procesu, za plačilo nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, pri čemer se to delo po vsebini in obsegu ne razlikuje od dela tistih delavcev, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju.
ZFPPIPP člen 97, 97-1, 245, 382, 382-1, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77-1, 77-2, 101.
osebni stečaj - poslovna sposobnost - stečajni dolžnik - omejitev poslovne sposobnosti - pravdna sposobnost - stečajna masa - razlaga zakona
Jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum - sodno varstvo
Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje za uporabo 99. člena OZ, ker naj bi ZDR-1 ne vseboval določb o napakah volje.
Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).