bistvene kršitve določb kazenskega postopka - skrajšani postopek – glavna obravnava – sojenje v nenavzočnosti obdolženca – kršitev pravice do obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
V konkretni kazenski zadevi je (namreč) obsojenec imel možnost izjaviti se o obtožbi in je svoj zagovor tudi podal, prav tako pa je imel tudi zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njihove avtorje, v trenutku, ko so bile dane. Vse priče so bile namreč že zaslišane v okviru preiskovalnih dejanj in se je tako imel obsojenec možnost izjaviti z njihovo vsebino, vedel pa je tudi, da bodo zaslišane na glavni obravnavi, pa je brez opravičenega razloga obravnavo zapustil. Res je, kot to navaja vložnik v zahtevi, da je oškodovanka sodišču predložila še nekaj fotografij, s čimer je bil obsojenec na obravnavi seznanjen in bi se, kolikor bi želel, o njih tudi izjavil. Sicer pa so fotografije s kraja dejanja bile priloga v spisu že v fazi predkazenskega postopka, kakšnih dokaznih zaključkov pa sodišče s strani oškodovanke na glavni obravnavi predloženih fotografij ni zavzelo. Res je, kot na to nadalje opozarja vložnik v zahtevi, da je obsojenec prava neuka oseba, vendar pa je treba poudariti, da ZKP v primeru sojenja v nenavzočnosti ne dela razlike med obdolženci pravniki in obdolženci, ki te izobrazbe nimajo. Sodišče je sicer dolžno pretehtati, ali je obdolženec glede na svoje osebne lastnosti in zapletenost konkretne zadeve sposoben, da razume potek postopka in vse pravne pouke, ki so mu bili dani, kar je sodišče v konkretni zadevi storilo in očitno presodilo, da je obdolženec povsem normalen in kot tak sposoben razumeti svoj položaj v postopku in pravne pouke. Vložnik pa tudi ne more uspeti s trditvami, da obsojenec ni samovoljno zapustil glavne obravnave temveč zaradi „slabega zdravstvenega stanja“ (hipertenzija). Pravilno sta sodišči ocenili, da gre le za pavšalna zatrjevanja o zdravstvenih težavah, pri čemer obsojenec niti na glavni obravnavi, niti v pritožbi ni predložil ustrezne zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njegovo nesposobnost za nadaljnje sodelovanje na glavni obravnavi. Kakršnihkoli slabosti pri obsojencu pa sodišče tudi ni zaznalo v času, ko je sam podajal zagovor in ko je spremljal zagovor oškodovanke, kar bi eventualno narekovalo izvajanje dokazov s strani sodišča v tej smeri tudi po uradni dolžnosti.
OZ člen 131. URS člen 35, 38, 39. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - objava časopisnega članka v učbeniku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti prve toženke; in ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018756
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazovanje - dokaz s pričo - izvajanje dokaza s pričo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - dedič - predhodno vprašanje - obstoj izvenzakonske skupnosti
Okoliščina, da si je priča pri izpovedbi pomagala z lastnimi zapiski, ponovne izvedbe dokaza ne terja. V luči uveljavljane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pomembno, da je tožnik imel možnost spremljati izvedbo dokaza in priči zastavljati vprašanja; tega pa ne zanika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008160
ZKP člen 371, 371/1-11. URS člen 29. KZ-1 člen 196, 196/1.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - nerazumljiv izrek - nasprotje v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev
Prepovedana posledica pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni pogoji za krivdno odgovornost storilca. Delodajalec je torej zaposlenim delavcem že z neplačilom predpisanih prispevkov omejil pravico do bruto plače.
ZPP člen 339, 339/2-15. ZZK-1 člen 40, 128, 150, 243.
zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravni interes - vpis pravice v korist tretje osebe - zamudna sodba - vpis v zemljiško knjigo na podlagi sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega oddelka - protispisnost
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je očitek o protispisnosti utemeljen.
Presoja predlagateljevega pravnega interesa za zemljiškoknjižni predlog je že vsebovana v zamudni sodbi, na podlagi katere predlaga vpis. Ta sodba je utemeljena na 243. členu ZZK-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti zaradi zmanjševanja sodnih zaostankov
Vrhovno sodišče JE že pojasnilo, da lahko stranka tudi po tem, ko je bila pristojnost za sojenje v določeni pravdni zadevi po 105.a členu Zakona o sodiščih prenesena na drugo sodišče, ker se opravi prenos naključno določenih spisov, brez predhodne analize smotrnosti prenosa, predlaga prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP pod pogojem, da so podani tehtni razlogi za sklepanje, da se bo postopek pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču opravil in zaključil laže in hitreje.
povrnitev premoženjske škode - predkazenski postopek - pripor - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - pravno priznana škoda
Zahtevek za povrnitev premoženjske škode je bil zavrnjen na podlagi (materialnopravno pravilnega) stališča, da škoda, ki nastane zaradi teka predkazenskega postopka, ni pravno priznana škoda. Sodišči prve in druge stopnje sta zato presojali še, ali je država odgovorna za tožnikovo škodo po določbi 148. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Glede na tožnikove trditve, da je bil postopek dolgotrajen in nekorektno voden bi namreč lahko toženka odškodninsko odgovarjala zgolj na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s 148. členom OZ, ne pa na podlagi 542. člena ZKP.
spor o preživljanju - tožba za ukinitev preživnine - vrednost spornega predmeta - bodoče denarne terjatve - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Navedba vrednosti spornega predmeta v obravnavani zadevi ni pravno relevantna. Kljub temu, da je tožbeni zahtevek, o katerem je bilo odločeno v tej pravdi, oblikovalne narave, je bilo z odločitvijo sodišča dejansko odločeno o obstoju ali neobstoju bodočih denarnih dajatev, ki se ponavljajo mesečno. Gre za zrcalen položaj, kot tedaj, ko sodišče določa preživnino.
Sodišči prve in druge stopnje sta ves čas postopka pravilno izhajali iz predpostavke, da za dejstva, ki so potrebna za ugoditev zahtevku za vračilo posojila, materialno dokazno breme leži na strani tožnika.
Tudi če bi delodajalec zaposlene seznanil z motnjami v vodovodni oskrbi, bi ti bili seznanjeni z dejstvom pomanjkanja vode, ne pa z možnostjo poka v ceveh, ki v konkretnem primeru predstavlja vzrok za nastalo škodo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka
Obdolženkino zdravstveno stanje predstavlja okoliščino, ki obdolženki onemogoča oziroma znatno otežuje udeležbo na narokih za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v S, kar predstavlja razlog, ki prevlada nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
Tudi sodba sodišča druge stopnje je s presojo, da aktivna legitimacija tožnikov ni podana, ker niso predlagali katere listine naj sodišče vpogleda v upravnem spisu, obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, saj spregleda pojasnilo tožnikov, da v spis vlagajo vzorčen primer, kar pomeni, da je njihov dokazni predlog šteti kot dovolj konkretnega glede tega, kaj naj sodišče v upravnem spisu vpogleda.
Revizija se dopusti glede vprašanj, (1) ali so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti druge toženke; in (2) ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
ZKP člen 200, 200/1, 202, 202/2, 524, 524/3, 524/4.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – klasični ekstradicijski pripor – utemeljen sum – dejstvena podlaga – dokazna podlaga
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (sodbi XI Ips 3968/2016 z dne 21. 4. 2016 in XI Ips 26836/2016) presodilo, da od tujih (pravo)sodnih organov ni mogoče pričakovati, da bodo utemeljen sum in dokaze, na katere se ta opira, obrazložili na enak način kot slovenska sodišča, ki dejstveno in dokazno podlago strogo ločujejo. Vendar pa takšno stališče ne pomeni, da bi za obstoj utemeljenega suma zadoščal zgolj opis tujcu očitanega kaznivega dejanja, ne da bi bili v njem navedeni vsaj osnovni dokazi, na katerih temelji dejstveni zaključek, da naj bi storil določeno kaznivo dejanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec nekdanje sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, da je prvi tožnik mož upokojene sodnice sodnega oddelka, ki bi moralo odločati o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
Revizija se dopusti glede naslednjih dveh vprašanj:
- ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določb ZPP o navajanju dejstev in dokazov ter oblikovanju zahtevkov ter ali je dopusten materialnopravni pristop sodišča prve stopnje, ko je prisodilo tožeči stranki odškodnino za nematerialno škodo, čeprav naj tožeča stranka zahtevka po plačilu te vrste škode ne bi izrecno postavila oziroma naj ne bi navedla, kateri vrsti škode je namenjena zahtevana denarna odškodnina?
- ali je v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP izrek odločitve sodišča prve stopnje, ki se glasi:
„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.100,00 EUR na naslednji način:
- prvi obrok v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe;
- drugi obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti prvega obroka;
- tretji obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti drugega obroka.“
ter ali je sodišče s tem, ko ni omejilo zneska višine zakonitih zamudnih obresti, odločilo v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP v povezavi z določilom 7. člena istega zakona o omejitvi višine odškodnine.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015841
ZUP člen 130, 132. ZMZ člen 2, 2/3, 3, 3-15, 28, 30, 42, 42/1.
mednarodna zaščita - postopek pred upravnim organom - združitev zadev - strah pred preganjanjem - istospolna usmerjenost
Če organ združi dve zadevi v en postopek, to ne pomeni, da je lahko oziroma je možna za obe zadevi le ena (enaka) odločitev. Od združitve zadev (ki bi se sicer ločeno obravnavale) v en postopek, ki je fakultativna in ne obvezna, je treba namreč ločiti enotno obravnavanje zadev, kadar so stranke po zakonu ali po naravi pravnega razmerja v takšni skupnosti, da je mogoče o njihovi pravici oziroma obveznosti odločiti samo enako. Tudi 132. člen ZUP jasno določa, da tudi če se začne en sam postopek po 130. členu ZUP, nastopa v postopku vsaka stranka samostojno.
Zakon veže priznanje mednarodne zaščite na preganjanje oziroma resno škodo, ki preti prosilcu v državi njegovega državljanstva oziroma njegovi izvorni državi. Tožnik je državljan Srbije, kar izkazuje z biometričnim potnim listom, predložil pa je tudi potrdilo o srbskem državljanstvu, nikoli pa ni uveljavljal preganjanja oziroma resne škode v svoji državi, katere državljan je, torej v Srbiji.
Tožnik ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v izvorno državo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ. To tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato ni bilo podlage za priznanje mednarodne zaščite.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 135, 325, 325/3, 369. ZDDPO-1 člen 16, 17, 70, 70/1-1b, 74, 74/1-7. ZDoh-2 člen 1, 1/2, 18, 18-5, 80, 80/1-2, 80/1-3, 90, 90/4-1, 97, 125, 132, 132/1, 134, 134/2. OZ člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 425, 522. ZUS-1 člen 52, 59, 59/1, 59/2-2, 85, 85/1, 92. Pravilnik o priznani obrestni meri člen 2, 2/2, 5, 5/2.
dohodnina – dovoljena revizija - davek od dohodka iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor izbrisane družbe - izbris družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - aktivni družbenik - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - posojilo večinskemu lastniku - posojilo na odpoklic - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - dohodki, podobni dividendam - neplačilo obresti - pribitek na ročnost posojila - neizvedba glavne obravnave - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi družba izrecne izjave o odpustu dolga v smislu 319. člena OZ ni dala, vendar pa je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja davčnih zavezancev (upnikov), ki imajo enake učinke kot v OZ urejeni odpust dolga. Iz ugotovljenih dejstev in okoliščin mora torej izhajati, da davčni zavezanec ni imel namena izterjati dolga, na kar je mogoče sklepati, če s svojim ravnanjem povzroči, da tega niti ni več mogoče storiti.
Dejanje prostovoljnega izbrisa, ki ga je v imenu družbe opravil revident kot njena odgovorna oseba, je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje z revidentom kot edinim družbenikom in hkrati dolžnikom. Ker v takih okoliščinah ni subjekta, ki bi zahteval vračilo posojil, pomeni, da se je družba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila. To pa ima za posledico, da je bil revidentu dejansko izplačan dohodek, od katerega bi morala družba kot plačnica davka obračunati davčni odtegljaj.
Obveznost plačila dohodnine, ki je bila v obravnavani zadevi naložena revidentu, je po vsebini obveznost, ki bi jo morala še pred izbrisom izpolniti družba. Ker družba svoje obveznosti izračuna in plačila dohodnine od obresti in dividend ni izpolnila, je za njeno izpolnitev glede na 425. člen ZGD-1 odgovoren revident.
dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, ki omogoča revizijsko presojo, Vrhovno sodišče pa ga s svojo interpretacijo argumentov iz revizije namesto njega ne more zastaviti, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Zgolj z navedbo, da naj bi bil izpodbijani akt podlaga za morebitni bodoči postopek odvzema dovoljenja na podlagi 162. a člena ZASP, pa revident ne more uspeti, prav tako pa ne z navedbo posledic, ki bi izhajale iz tega morebitnega bodočega postopka in v njem izdane odločitve, ki bi bila za revidenta neugodna.