ZUS-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1-3, 17, 17/1, 65, 65/1.
dovoljenje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času - tožnik v upravnem sporu – stranski udeleženec – nova tožba – poseg v pravni položaj - preizkus procesnih predpostavk
Pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena ZUS-1, od sodišča prve stopnje ne zahteva, da bi v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo samo preverjalo, ali bi tožnica bila upravičena do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec.
Neutemeljeno je stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožnico pred izdajo sklepa seznaniti z razlogi za odločitev in ji s tem omogočiti popravek tožbenega zahtevka tako, da bi predlagala odpravo odločb župana, s katerima ji je bil dokončno zavrnjen status stranske udeleženke. Navedeno namreč ne bi pomenilo popravka tožbenega zahtevka v smislu odprave njegovih pomanjkljivosti, ampak spremembo, ki bi pomenila novo tožbo.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015840
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2, 89. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma – pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Če prosilci za mednarodno zaščito po izdaji zavrnilne odločbe o prošnji za to zaščito samovoljno zapustijo azilni dom in se vanj ne vrnejo v treh dneh, ne izkazujejo pravnega interesa za upravni spor zoper omenjeno odločbo.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-2. ZUP člen 65, 65/5, 65/6. EZ-1 člen 418, 418/1.
utemeljena pritožba - zavrženje tožnikove zahteve zaradi nepristojnosti organa - prezgodaj vložena tožba - pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa - dopustnost pravnega sredstva - nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 - specialna določba prvega odstavka 418. člena EZ-1
V tem upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke je bil sprejet na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP. Glede (dopustnosti) pravnega sredstva zoper odločitev agencije pa se ne uporablja določba šestega odstavka 65. člena ZUP, po katerem je zoper sklep iz petega odstavka istega člena dovoljena pritožba, temveč specialna določba prvega odstavka 418. člena EZ-1, po kateri zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe.
ZDDPO-2 člen 12, 29. SRS člen 21. ZUS-1 člen 71, 75, 86.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje - slovenski računovodski standardi
V revizijskem postopku pa Vrhovno sodišče bistvenih kršitev pravil postopka v upravnem sporu ne presoja po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi po uradni dolžnosti v reviziji ne ugotavlja dejstev, ki obstoj procesne kršitve dokazujejo.
V 12. členu ZDDPO-2 ne določa materialnopravnih pogojev in kriterijev za presojo, ali gre v določenem primeru za davčno priznan ali nepriznan (prihodek ali) odhodek, temveč predpisuje splošni način ugotavljanja davčne osnove - ob upoštevanju izkaza poslovnega izida oziroma ustreznega letnega poročila - in torej primarni način ugotavljanja upoštevnega dejanskega stanja.
Splošno uveljavljena ter zakonsko utemeljena obveznost vodenja ustreznega knjigovodstva oziroma računovodstva ob spoštovanju določenih standardov (SRS) je razumna in nesporna, saj je povezana z izpolnjevanjem zahtev poštenega in preglednega poslovanja, ki veljajo za vse poslovne subjekte. Zato tudi obravnavani davčni ugotovitveni postopek utemeljeno izhaja predvsem iz temu skladnih listin. Vendar pa 12. člen ZDDPO-2 ne vsebuje izrecne dokazne zapovedi, ki bi določala, da se za ugotavljanje dejstev, relevantnih za odmero DDPO, torej prihodkov in odhodkov določene pravne osebe, lahko uporabi zgolj verodostojne knjigovodske listine.
Odhodki, ki so ob navideznosti pravnih poslov nastali za neopravljene storitve, ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke revidenta pri odmeri DDPO, seveda pa tudi ne za odhodke, ki bi bili potrebni za pridobitev prihodkov. Zato tudi ne izpolnjujejo pogoja iz 29. člena ZDDPO-2, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri odmeri DDPO.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - niso izkazane - niso posledica izpodbijanega akta
V obravnavani zadevi se izpodbijani akt (zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja) ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica oziroma obveznost stranke ni izražena na ta način. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.
Pavšalna in niti verjetno izkazana navedba o bodočih negotovih zahtevkih, za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta na zadošča, ob tem, da negotova posledica, ki jo revidentka navaja, ni posledica izpodbijanega akta ampak je posledica neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
dovoljenost revizije - izdaja vodnega dovoljenja - ni vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena revidentkina vloga za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode. V tej odločbi pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. S postavljenim(a) vprašanjem(a), glede na vsebino obravnavane zadeve, revidentka ni zadostila zahtevam iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na pomembno pravno vprašanje kot pogoj za dovoljenost revizije. Ker pomembno pravno vprašanje ni pravilno izpostavljeno, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso prvostopenjskega sodišča oziroma na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega (neizpostavljenega) vprašanja.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer izkazala, tudi ni izkazala izpolnjevanja tega pogoja za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - obnova odmere dohodnine - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - pooblastilo
Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Samo on lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 83, 83/4. ZASP člen 162a, 162a/1, 162a/5.
upravni spor - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - predložitev poslovne dokumentacije - sklep procesnega vodstva - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Sklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015851
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-12/2.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje za rušitev - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neizkazane zelo hude posledice
Popolnoma jasno je, da pravna podlaga za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa ni gradbeno dovoljenje, ampak drugi odstavek 153. člena ZGO-1, dejanska podlaga pa obstoječa neskladna gradnja.
Gradbeno dovoljenje, izdano z namenom uskladitve neskladne gradnje (že po logiki stvari in glede na jasno definicijo pojma neskladna gradnja), je le tako dovoljenje, ki do tedaj neskladno gradnjo dovoli. Vsi deli gradnje, ki z novim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni (ne glede na to, ali je za te dele dovoljenje zavrnjeno, ali pa je v dovoljenju predvidena njihova rušitev), pa so še vedno neskladna gradnja in zato dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Splošna navedba, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, ker predvideva rušitev gradnje in s tem poseg v lastninsko pravico, ki je zaščitena s 67. členom URS, Vrhovnemu sodišču ne omogoča presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt zanj res zelo hude posledice, zato za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/4, 89. ZASP člen 146, 146/1, 162, 162/2, 162a.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije – posredovanje poslovne dokumentacije – sklep procesnega vodstva - ni upravni akt
Sklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revident nima pravnega interesa za revizijo. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 124, 124/1-2, 128, 128/1-7, 138.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pravica do družinskega življenja - test sorazmernosti - obstoj suma
Pravica do družinskega življenja ni neomejena, zato je zakonodajalec smel določiti pogoje in s tem okvire, v katerih bo dopustil njeno uresničevanje oziroma iz tega razloga tujcu dovolil začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.
V 128. členu ZTuj-2 so določeni pogoji, ki so odraz zakonodajalčevega tehtanja med pravico do spoštovanja družinskega življenja in drugo ustavno vrednoto, ki se uresničuje z zakonom (pravico do varnosti iz 34. člena Ustave), in zaradi katerih se tujcu, ki je družinski član slovenskega državljana, zavrne dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji. Tako določene zakonske pogoje je upravni organ dolžan upoštevati v skladu z načelom zakonitosti, zato sam nima proste presoje pri obravnavanju tovrstnih prošenj. Na omenjeni okvir je vezano tudi sodišče, ko v upravnem sporu o zakonitosti odločbe presoja pravilnost uporabe zakonskih določb.
Za zavrnitev prošnje zadostuje bodisi ugotovljena resna in dejanska nevarnost za javni red /.../ bodisi obstoj suma, da bo prebivanje tujca v Republiki Sloveniji povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa – agresivna poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, ni oblikoval. Sama navedba revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, za dovoljenost revizije ne zadošča. Zelo hude posledice niso izkazane.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - zelo hude posledice niso izkazane - odvzem strokovnega naziva - stroški odgovora na revizijo
Izpostavljeni vprašanji sta po vsebini enaki in v praksi Vrhovnega sodišča že rešeni.
V postopku revizije se ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitve pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti, sicer pa revident v zvezi z izpostavljenim vprašanjem izhaja tudi iz okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Zgolj s splošno navedbo, da mu je z odvzemom strokovnega naziva onemogočeno opravljanje poklica za katerega je dobil izobrazbo, revident ni izkazal pogoja zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 202, 202/2, 385, 385/4, 392, 393, 393/1, 393/2. URS člen 14, 22, 33.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - uveljavljanje ničnosti - podpisnik poravnave - tretja oseba - poseg v pravice tretjih - učinkovito sodno varstvo - poseg v ustavno varovane pravice - pravna praznina - ocena ustavnosti - delitev oblasti - presoja ustavnosti
S tem, ko je zakonodajalec uvedel tožbo za razveljavitev sodne poravnave kot izredno pravno sredstvo, ni pa istočasno določil, da je mogoče to tožbo vložiti tudi iz ničnosti razlogov, pavice vložiti to pravno sredstvo pa tudi ni priznal osebam, ki niso podpisniki sodne poravnave, če sodna poravnava poseže v njihov pravni položaj, je po oceni Vrhovnega sodišča ob tem, da te osebe nimajo druge možnosti učinkovitega pravnega varstva, prekomerno posegel v njihov pravni položaj. Zaradi navedenega je v pravnem sistemu nastala pravna praznina, ki je sodišče ne more samo zapolniti. Zato je postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 392. člena ZPP oziroma pravne ureditve sodne poravnave kot celote.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-3. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker zagovornica dokaznega predloga ni (ustrezno) substancirala, je sodišče prve stopnje glede na pričakovano vsebino dokaza izvedbo le-tega utemeljeno zavrnilo in zaključilo, da izvedba tega dokaza ne bi dodatno pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja, temveč bi po nepotrebnem podaljševala postopek. Zagovornica bi morala v primeru, da je z izvedbo navedenega dokaza (poleg dejstev v zvezi s prisilno poravnavo družbe M. S., d. o. o.) želela dokazati kakšna druga dejstva, ta dejstva navesti (na predobravnavnem naroku) ob podaji dokaznega predloga.
Ni mogoče zaključiti, da bi bila izvedba predlaganega dokaza zaradi jasnosti zadeve odveč, dejstvo, ki naj bi se z navedenim dokazom dokazovalo (to je zmožnost plačila oškodovančeve terjatve v primeru, da bi dolžniki obsojencu oziroma njegovi družbi plačali njune terjatve), pa ni dokazano.
Določba 128. čl. ZS ureja le lastninjenje poslovnih prostorov nekdanjih temeljnih sodišč. Glede poslovnih prostorov višjih in vrhovnega sodišča, javnih tožilstev in sodišč združenega dela je treba uporabiti analogijo in s tem zapolniti pravno praznino.
V skladu z določbo prvega odstavka 1024. člena OZ lahko porok uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore. Glede na pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno dejansko stanje toženec v konkretni zadevi vsebinsko uveljavlja ugovor, ki spada v osebno sfero glavne dolžnice, saj se primarno nanaša na očitek nemožnosti izpolnitve z njene strani, ker ni prejela nadaljnjih zneskov kredita, ki bi ji omogočili izgradnjo objektov in posledično z njihovo prodajo pridobitev dohodka, iz katerega bi plačala kreditni dolg in s tem razbremenila toženca poroštvene obveznosti. Ali še drugače povedano, toženec se dejansko sklicuje na osebne okoliščine glavne dolžnice, to je na njeno neplačevitost, ki predstavlja razlog za njegovo poroštveno obremenitev. Že zgolj iz tega razloga se toženec v tej zadevi ne more sklicevati na navedene okoliščine.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka
Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja oddaljenost kraja bivanja obdolženca od sodečega sodišča vsekakor relevantno okoliščino. Vendar pa mora sodišče upoštevati še druge okoliščine, med drugim tudi bivališča predlaganih prič ter obremenjenost posameznih sodišč.
Ker v obravnavanem primeru vsebine splošnih in posebnih pogojev pravdni stranki nista zatrjevali, se sodišče na njih ne sme sklicevati. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni strani določili s sklenitvijo (zavarovalne) pogodbe (kot avtonomnega materialnega prava, ki izraža voljo pogodbenih strank), sodišče namreč ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva.