ZS člen 15, 15. ZPP člen 104, 104/1, 108, 104, 104/1, 108.
jezik v postopku - nepopolna vloga
Zakon o sodiščih v 15. čl. določa, da sodišča v Republiki Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oz. madžarski jezik. Tak primer ni podan, tožnika bi morala sodišču glede na določbo 1. odst. 104. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloge predložiti v slovenskem jeziku, in ker tega nista storila, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po določbah 108. čl. ZPP, torej določbah, ki veljajo za nerazumljive vloge, in ker vloge tožnika nista popravila, je sodišče pravilno postopalo, kolikor listin v tujem jeziku ni upoštevalo.
Spor zaradi neustrezne postavitve groba oz. betonskega okvirja je premoženjskopravni spor, o katerem odloča sodišče v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku
skupno premoženje zakoncev - provizija - pogodbena kazen
Obrazložitev sodbe pa ne daje odgovora na trditve tožeče stranke, da gre pri nakupu stanovanja, pri katerem sodelujeta oba zakonca, ki skupaj nastopata v kontaktu s tožečo stranko in skupaj izražata voljo za nakup stanovanja ter sta glede tega soglasna, za skupno premoženje, čeprav je pogodba (formalno) sklenjena le na ime enega in da je tako bilo tudi v obravnavanem primeru. Pomembno je tudi, v kakšnih okoliščinah in kdaj je bila pogodba o posredovanju s tožencem podpisana. Ker ni ocene vseh teh okoliščin, je neprepričljiv zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni zavezan plačati provizije, češ da tožeča stranka zanj ni posredovala pri sklenitvi pogodbe.
napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva - nujni delež
Zaradi zahtevka B.Z., ki je uveljavljal nujni delež po pokojnem J.D.Z., je sodišče moralo izračunati vrednost njegovega nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine. Pri izračunavanju te vrednosti pa je potrebno upoštevati tudi dedičem dana darila.
ZGD člen 564, 564. ZZK-1 člen 24, 25, 28, 28/3, 24, 25, 28, 28/3.
vpis v zemljiško knjigo - hipoteka
Glede na dejstvo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar poudarja večkrat tudi sama pritožba in da zato tudi pritožnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, je jasno, da podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v korist katere je hipoteka ustanovljena.
ZTLR člen 33, 33. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi - zastavna pravica
Učinki poplačilne pravice po 2. odst. 170. čl. prejšnjega ZIZ so bili popolnoma enaki, kot so učinki zastavne pravice po čl. 170 ZIZ-A (razlika med njima je bila le v primerih ustavitve izvršbe zaradi njene neuspešnosti, za kar ne gre v tej zadevi). Pri poplačilni pravici je upnik z zaznambo te pravice dobil za svojo terjatev poplačilo iz nepremičnine tudi v primeru, če je pridobil pozneje kdo drug na isti nepremičnini lastninsko pravico.
Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.
Okoliščina, da premoženje, vozilo, ni v celoti odplačano ob nastanku spora oziroma ob razpadu skupnosti, tudi ni pravno odločilna, saj gre le za vprašanje dolgov, plačilo le-teh pa se reši v okviru pravil obligacijskega prava.
Glede na to, da kršitev hišnega pripora nujno ne pomeni tudi odreditve pripora, pa mora sodišče v takem primeru, ko bodisi samo ali po poročilu policije, ugotovi, da naj bi obdolženec kršil hišni pripor, le-tega najprej zaslišati. S tem namreč sodišče preveri, ali je obdolženec dejansko kršil hišni pripor in v primeru kršitve ugotovi razloge oz. druge okoliščine, od katerih je odvisno, ali bo pripor odredilo ali ne.