Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.
Glede na določila ZTVCP je sodišče prve stopnje pravilno očitalo tožnici, da ob situaciji v prometu, ko je bilo pred njo drugo vozilo, za katerega ni bilo dokazano, da je dajalo znak za zavijanje v levo, glede na njegovo majhno hitrost in ob dejstvu, da je bil odcep na levo naprej od tega mesta, ne bi smela tega vozila prehitevati po desni.
Zmotno pa je ocenilo težo njene kršitve, ki je hujša, zato je delež njene odgovornosti 70 % namesto 50 %.
motenje posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvajanje dokazov
Zaključek sodišča prve stopnje je neprepričljiv, kot opozarja pritožba pa je tudi preuranjen, glede na to, da sodišče prve stopnje o posesti spornega zemljišča ni zaslišalo ne pravdnih strank, ne izvedlo ostalih predlaganih dokazov v zvezi s tem. Oprlo se je le na fotografije in navedbe pravdnih strank.
ZPP člen 192, 197, 192, 197. ZPP člen 192, 197, 192, 197.
sosporništvo - tožba - vročanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uporabila institut eventualnega sosporništva. Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim. Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče presoja njeno utemeljenost, šele in samo, če pravnomočno zavrne tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu.
vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost sodišča
Tožnik je tožbeni zahtevek gradil na trditvi o neveljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, s katero naj bi te parcele prodal toženki. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo zatrjuje, da kupoprodajna pogodba velja in da zato posest nepremičnin izvira iz dejanske in pogodbene volje obeh pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je zato vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi utemeljeno ugotavljalo na podlagi vrednosti spornih nepremičnin.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.
33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne.
Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja (kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 192, 200, 203, 173, 177, 177/3, 192, 200, 203. ZTVCP člen 38, 38.
odškodnina za strah - deljena odgovornost
Če ravnanje, ki predstavlja soprispevek tožeče stranke za nastanek škode, izhaja iz samih navedb v tožbi, zadostuje, da tožena stranka poda ugovor sokrivde tožeče stranke in ni potrebno, da ga podrobno konkretizira.
Z oporoko z dne 14.5.1996, ki jo tožnika v tej pravdi izpodbijata, je namreč oporočiteljica T. J. razpolagala le v korist hčerke B. J., zato ima ta pravda učinek le na njene pravice. Tožeči stranki zato s tožbo ni bilo potrebno zajeti ostalih (zakonitih) dedičev po pok. T. J., saj od njihove udeležbe v postopku odločitev v tej pravdi ni odvisna.
Toženec, ki ima pravico uporabljati dvorišče, dovoljena mu je bila tudi postavitev stopnic, prizidka pod njim, betonskega pločnika in jaška, lahko v okviru te pravice izvaja le vzdrževalna dela, ne more pa brez soglasja lastnika spreminjati kvalitete teh objektov in naprav.