• Najdi
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>
  • 861.
    VSK sodba I Cpg 2/2005
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03024
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

     
  • 862.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 863.
    VSC sklep Cp 1047/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01174
    ZD člen 142, 142. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
    Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikovo dedinjo je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira; ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Ker je bil namreč dolžnik v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje z dedičem.

     
  • 864.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 865.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • 866.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 867.
    VSC sklep Cp 1071/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01173
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    potrebni izvršilni stroški
    Preusmeritev izvršbe, ki jo je upnik predlagal v petih mesecih po izdaji sklepa o izvršbi, mora biti utemeljena, da lahko upnik od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki so mu zaradi tega dejanja nastali.

     
  • 868.
    VSL sklep III Cp 2212/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50799
    ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba - terjatev v tuji valuti - izpolnitev - tečaj
    Izvršilni naslov v tej zadevi glasi na plačilo 2.400.000,00 DIN,

    upnik pa zahteva tolarsko protivrednost navedenega zneska. Po oceni

    pritožbenega sodišča je tak upnikov zahtevek dopusten. Upnik namreč

    izterjuje svojo terjatev v Republiki Sloveniji od dolžnika, ki je

    pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji. Denarna enota

    Republike Slovenije pa je tolar (1. odstavek 1. člena Zakona o

    denarni enoti Republike Slovenije, ZDE), ki je tudi edino zakonito

    plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (1. odstavek 2.

    člena ZDE). Glede na navedeno je upnikova terjatev določljiva, saj je

    izračunljiva. S preračunom (ki pa je stvar nadaljnje izvršbe) se bo

    določljiva terjatev preoblikovala v določeno.

     
  • 869.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • 870.
    VSK sodba I Cpg 258/2004
    6.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01399
    ZGD člen 416, 417, 416, 417. ZN člen 48, 48.
    obličnost - poslovni delež
    V konkretnem primeru je obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Najstrožja obličnost je določena zaradi javnega interesa.

     
  • 871.
    VSL sodba I Cpg 697/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06227
    ZOR člen 312.
    vračunavanje izpolnitve
    Tožena stranka je torej zatrjevala, da je tožeči stranki po računu

    št. 730/94 plačala več kot je bila njena obveznost iz navedenga

    računa, v posledici česar je preplačilo uveljavljala kot podlago za

    prenehanje terjatve po neplačanem delu računa št.361/95 v višini

    160.849,00 SIT. Takšno trditveno podlago tožene stranke je potrebno

    razumeti kot ugovor prenehanja terjatve. V delu, ko naj bi izpolnitev

    tožene stranke pri plačilu obveznosti po računu št.730/94 presegla

    obveznost tožene stranke, bi torej šlo za izpolnitev, za katero

    tožena stranka ni določila namena izpolnitve. V takem primeru je

    potrebno smiselno uporabiti pravila o vračunavanju iz 1. odst. 312.

    člena ZOR, katerega določila so se uporabljala v spornem obdobju. Če

    tovrstna pravila o vračunavanju veljajo v primeru, ko izpolnitve

    dolžnika ne zadostujejo za poravnavo vseh obveznosti, ni videti

    razloga, da se ista pravila ne bi uporabljala tudi v primeru, ko bi

    dolžnik izkazoval, da je ob izpolnitvi posamezne obveznosti izpolnil

    toliko več, da preplačilo celo presega drugo istovrstno obveznost

    upnika.

     
  • 872.
    VSK sklep II Cpg 5/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01880
    ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1, 101, 101/2, 103, 103/1. ZIZ člen 170, 170.
    začetek stečajnega postopka - oklic
    Res je, da nastopijo pravne posledice začetka stečajnega

    postopka z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka

    nabit na oglasno desko sodišča, saj je tako določeno v 1.

    odst. 103. čl. ZPPSL, vendar pa pritožnik niti ne trdi, da

    se datum nabitja oklica razlikuje od datuma izdaje sklepa o

    začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej je očitno,

    da je bil upoštevan 2. odst. 101. čl. ZPPSL, ki določa, da

    mora biti oklic nabit na oglasno desko sodišča tistega dne,

    ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

     
  • 873.
    VSK sklep II Cpg 44/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03026
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike - dokazno breme (aktivnega) družbenika
    1. Moč izvršilnega naslova, ki je bil izdan zoper izbrisano družbo,se razteza tudi na dolžnika.

    2. Ni res, da bi bilo dokazno breme za to, da je nek družbenik aktiven, na upniku.

     
  • 874.
    VDS sodba Pdp 1052/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03291
    ZDR člen 10, 10/2, 10, 10/2.
    delovno razmerje za določen čas - dokazno breme
    Novi Zakon o delovnih razmerjih v 2. odstavku 10. člena

    sankcionira sklenitev PZ, katere čas trajanja ni pisno določen,

    oz. če PZ za določen čas ob nastopu dela ni sklenjena v pisni

    obliki, z domnevo, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.

    ZDR/90 ni vseboval določbe s takšno vsebino, zato je bilo po prej

    veljavni delovnopravni zakonodaji v primeru, če delavec in

    delodajalec nista sklenila pisne pogodbe o zaposlitvi ob nastopu

    dela, lahko prišlo do dejanskega delovnega razmerja, sklenjenega

    za določen čas. V primeru spora je posledice nedoločitve časa

    trajanja delovnega razmerja za določen čas moral nositi

    delodajalec, če mu tekom sodnega postopka ni uspelo

    dokazati, kakšen je bil dejanski dogovor glede trajanja

    zaposlitve. Dokazno breme glede obstoja dogovora o trajanju

    delovnega razmerja za določen čas nosi delodajalec

     
  • 875.
    VSL sodba I Cp 2301/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50578
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    krivda - deljena odgovornost - domneva
    Škodo mora povrniti tisti, ki jo je povzročil, če ne dokaže, da je

    nastala brez njegove krivde (1. odstavek 154. člena Zakona o

    obligacijskih razmerjih, ZOR). V citirani določbi je uzakonjeno

    pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj škode je tisti, ki

    mora dokazati, da ni kriv oziroma da je škoda nastala brez njegove

    krivde. V obravnavani zadevi sta bila tožnik in toženec hkrati

    povzročitelja in oškodovanca. Kot je bilo že obrazloženo, nobeni

    pravdni stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala v mejah dovoljenega

    silobrana (1. odstavek 161. člena ZOR), zato je bilo ravnanje

    nedopustno.

    Po pravilu o domnevni krivdi bi vsak udeleženec odgovarjal drug

    drugemu za celotno povzročeno škodo; oba udeleženca bi tako bila

    hkrati izključno odgovorna, kar pa je popoln logični nesmisel. Namen

    uzakonitve načela o domnevni krivdi je v olajšanju oškodovančevega

    položaja in je uresničljiv, kjer je položaj povzročitelja in

    oškodovanca jasno razmejen. Kadar pa sta oba udeleženca hkrati

    povzročitelj in oškodovanec, kot je bilo v pretepu 20.9.1998, ni več

    razlogov za varstvo oškodovanca v obliki domnevne krivde

    povzročitelja.

    Nobena pravdna stranka v situaciji, v kateri o poteku dogodka vsaka

    izpoveduje drugače, zaslišane priče pa enako kot stranka, ki jih je

    predlagala, je najbolj logična in pravična rešitev, da udeleženca

    pretepa za medsebojno povzročeno škodo odgovarjata po enakih delih.

     
  • 876.
    VDS sodba Pdp 976/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03385
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja
    Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala PZ po 1.

    alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, saj si je tožnik, zaposlen na

    delovnem mestu kontrolor (tekstila), protipravno prilastil več

    tekstilnih izdelkov, narejenih za tujega poslovnega partnerja.

    Pri tem ni odločilno,da se kazenski postopek, uveden zaradi istih

    dejanj, še ni končal, saj za izredno odpoved PZ po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR ni potrebno, da je kazenski postopek

    uveden ali celo končan.

    Ker je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika, so podane

    okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, zaradi katerih ni

    mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega

    roka.

     
  • 877.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 878.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • 879.
    VSK sklep I Cpg 223/2005
    6.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01412
    SZ člen 9, 9. ZIZ člen 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272, 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272.
    začasna odredba - verjetnost obstoja denarne terjatve - ničnost pogodbe - sklenitev glavne pogodbe
    Pogodbo in predpogodbo je potrebno obravnavati celostno in slediti namenu pogodbenih strank, kot izhaja iz njune skupne vsebine. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe, saj je lahko na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank prišlo do podaljšanja roka za sklenitev glavne pogodbe.

     
  • 880.
    VDS sodba Pdp 1767/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03287
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - reorganizacija - nova sistemizacija delovnih mest
    Poslovni razlog za redno odpoved PZ je podan, če je tožena

    stranka v postopku reorganizacije ukinila delovno mesto

    skladiščnika in del nalog tega delovnega mesta ukinila, del

    pa prenesla na delovno mesto komisionarja. Zato je tožniku

    PZ za delovno mesto skladiščnika zakonito prenehala, čeprav

    je tožena stranka spremenila sistemizacijo delovnih mest in

    ukinila delovno mesto skladiščnika šele po odpovedi PZ.

    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov na

    delovnem mestu v II. tarifnem razredu delodajalec delavcu ni

    dolžan ponuditi PZ za neustrezno delovno mesto (npr.

    komisionar, za katerega se zahteva IV. stopnja strokovne

    izobrazbe).

     
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>