• Najdi
  • <<
  • <
  • 43
  • od 50
  • >
  • >>
  • 841.
    VSK sklep I Cp 1229/2005
    11.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01461
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
    V obravnavani zadevi ne gre za primer (izključitve iz članstva oz. nesprejema v članstvo), ampak je bil tožniku izrečen zgolj disciplinski ukrep začasne prepovedi lova, zoper katerega se je pritožil, občni zbor po njegovi pritožbi (še) ni odločil, ko torej sodno varstvo niti ni predvideno.

     
  • 842.
    VSK sodba I Cp 533/2004
    11.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01293
    OZ člen 165, 168, 168/2, 179, 182, 165, 168, 168/2, 179, 182.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - zamudne obresti
    Tožnik kot oškodovanec je škodo odpravil in lahko zahteva zamudne obresti od dne, ko je bila škoda odpravljena. Po določbi 165. čl. OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, le-ta pa je bila znana in se je z odpravo škode spremenila v denarno škodo že pred vložitvijo tožbe. Tedaj je tudi nastala zamuda.

     
  • 843.
    VSK sodba I Cp 592/2004
    11.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK02545
    ZPP člen 220, 254, 220, 254.
    mnenje izvedenca - ogled
    Glede na 1. odst. 178. čl. ZOR se pri nesreči premikajočih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na strani tožnika je bilo zato dokazno breme, da je druga toženka odškodninsko odgovorna, to je, da je njeno nedopustno oz. protipravno ravnanje tožniku povzročilo škodo. Prav računalniška simulacija dinamike vožnje in analize trčenja namreč omogoča izvedencu natančno rekonstrukcijo in prikaz možnih potekov prometne nesreče.

     
  • 844.
    VDS sklep Pdp 1051/2005
    7.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03283
    ZDSS člen 21, 21. ZPP člen 374, 374/2, 374, 374/2. ZDSS-1 člen 31, 32, 84, 84/2, 31, 32, 84, 84/2, 31, 32, 84, 84/2.
    dopustnost revizije
    Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal pred

    uveljavitvijo novega ZDSS-1 dne 1.1.2005, se je tudi pred

    pritožbenim sodiščem postopek vodil po dolčbah ZDSS (2.

    odstavek 84. člena ZDSS-1), ki še ni poznal instituta

    dopupščene revizije. Zato bi moralo sodišče prve stopnje

    dopustnost vložene revizije presojati skladno z določili ZPP

    (21. člen ZDSS), ki revizije ne dovoljuje, če vrednost

    izbodijanega dela sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT (374/2

    ZPP) in revizijo zavreči na podlagi 2. odstavka 374. člena

    ZPP in ne ob sklicevanju na določbe 31. in 32. člena ZDSS-1.

     
  • 845.
    VDS sodba Pdp 1199/2005
    7.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03277
    ZPP člen 286, 286/1, 362, 362/2, 286, 286/1, 362, 362/2. ZDSS-1 člen 34, 34/1, 34, 34/1, 34, 34/1.
    delovno in socialno sodišče - dokaz
    Čeprav je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje

    razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, stranki v

    ponovljenem postopku ne moreta navajati novih dejstev in

    predlagati novih dokazov, četudi glede vprašanja, ki ga je

    izpostavilo šele pritožbeno sodišče v razveljavitvenem

    sklepu, saj to ne pomeni, da stranki teh navedb in dokaznih

    predlogov nista mogli predhodno predložili brez svoje krivde

    (362/2 člen ZPP). Glede na to, da je tožnica ves čas

    zahtevala razveljavitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju

    DR za določen čas, sodišče pa ni vezano na pravno podlago

    tožbenega zahtevka, bi morala tožena stranka že na prvem

    naroku v prvem postopku predložiti dokaze, da je bilo DR za

    določen čas sklenjeno zakonito.

    Določba 1. odstavka 34. člena ZDSS-1 (izvajanje dokazov po

    uradni dolžnosti) ne pomeni, da v postopku pred delovnimi in

    socialnimi sodišči ne veljajo določbe ZPP glede eventualne

    maksime. Izvajanje dokazov po uradni dolžnosti je vezano na

    predhodno oceno sodišča, da kljub izvedbi predlaganih

    dokazov ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za

    odločitev in ne, da je sodišče dolžno izvajati dokaze, ki so

    jih stranke predlagale po izteku prvega naroka za glavno

    obravnavo.

     
  • 846.
    VDS sodba Pdp 1258/2005
    7.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03278
    ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5, 41, 41/5.
    povrnitev stroškov postopka - zloraba procesnih pravic
    Tudi če bi delodajalec s pritožbo uspel, ne bi bil upravičen do

    povrnitve pritožbenih stroškov glede na določbo 5. odstavka 41.

    člena ZDSS-1, ki določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju

    delovnega razmerja delodajalec ne glede na izid sam krije svoje

    stroške postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z

    ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Vložitve tožbe

    ni mogoče šteti za zlorabo procesnih pravic.

     
  • 847.
    VSL sklep III Cpg 148/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05743
    ZPPSL člen 1, 4, 1, 4.
    stečaj - procesna predpostavka
    Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot

    je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg

    116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega

    postopka nad njim.

    Dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za

    terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I.

    s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa

    stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

     
  • 848.
    VSK sodba I Cpg 258/2004
    6.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01399
    ZGD člen 416, 417, 416, 417. ZN člen 48, 48.
    obličnost - poslovni delež
    V konkretnem primeru je obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Najstrožja obličnost je določena zaradi javnega interesa.

     
  • 849.
    VSL sodba I Cp 2301/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50578
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    krivda - deljena odgovornost - domneva
    Škodo mora povrniti tisti, ki jo je povzročil, če ne dokaže, da je

    nastala brez njegove krivde (1. odstavek 154. člena Zakona o

    obligacijskih razmerjih, ZOR). V citirani določbi je uzakonjeno

    pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj škode je tisti, ki

    mora dokazati, da ni kriv oziroma da je škoda nastala brez njegove

    krivde. V obravnavani zadevi sta bila tožnik in toženec hkrati

    povzročitelja in oškodovanca. Kot je bilo že obrazloženo, nobeni

    pravdni stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala v mejah dovoljenega

    silobrana (1. odstavek 161. člena ZOR), zato je bilo ravnanje

    nedopustno.

    Po pravilu o domnevni krivdi bi vsak udeleženec odgovarjal drug

    drugemu za celotno povzročeno škodo; oba udeleženca bi tako bila

    hkrati izključno odgovorna, kar pa je popoln logični nesmisel. Namen

    uzakonitve načela o domnevni krivdi je v olajšanju oškodovančevega

    položaja in je uresničljiv, kjer je položaj povzročitelja in

    oškodovanca jasno razmejen. Kadar pa sta oba udeleženca hkrati

    povzročitelj in oškodovanec, kot je bilo v pretepu 20.9.1998, ni več

    razlogov za varstvo oškodovanca v obliki domnevne krivde

    povzročitelja.

    Nobena pravdna stranka v situaciji, v kateri o poteku dogodka vsaka

    izpoveduje drugače, zaslišane priče pa enako kot stranka, ki jih je

    predlagala, je najbolj logična in pravična rešitev, da udeleženca

    pretepa za medsebojno povzročeno škodo odgovarjata po enakih delih.

     
  • 850.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • 851.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 852.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 853.
    VSK sodba I Cpg 2/2005
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03024
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

     
  • 854.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • 855.
    VSK sklep I Cpg 11/2005
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01249
    ZGD člen 397, 456, 397, 456.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku - ugovor - oškodovanec
    Po določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep

    o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor

    tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru

    ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki

    odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog

    bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot

    objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe.

     
  • 856.
    VSL sklep III Cpg 145/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05725
    ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/4, 131, 131/2, 143, 143/4. ZIZ člen 98, 98/1, 98, 98/1.
    poplačilo upnika
    Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za

    upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da

    je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi

    upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek

    prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega

    reda.

    Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za

    izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98.

    člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu

    tako, kot so pridobili zastavno pravico.

     
  • 857.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • 858.
    VSL sklep III Cp 2212/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50799
    ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba - terjatev v tuji valuti - izpolnitev - tečaj
    Izvršilni naslov v tej zadevi glasi na plačilo 2.400.000,00 DIN,

    upnik pa zahteva tolarsko protivrednost navedenega zneska. Po oceni

    pritožbenega sodišča je tak upnikov zahtevek dopusten. Upnik namreč

    izterjuje svojo terjatev v Republiki Sloveniji od dolžnika, ki je

    pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji. Denarna enota

    Republike Slovenije pa je tolar (1. odstavek 1. člena Zakona o

    denarni enoti Republike Slovenije, ZDE), ki je tudi edino zakonito

    plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (1. odstavek 2.

    člena ZDE). Glede na navedeno je upnikova terjatev določljiva, saj je

    izračunljiva. S preračunom (ki pa je stvar nadaljnje izvršbe) se bo

    določljiva terjatev preoblikovala v določeno.

     
  • 859.
    VSK sklep II Cpg 5/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01880
    ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1, 101, 101/2, 103, 103/1. ZIZ člen 170, 170.
    začetek stečajnega postopka - oklic
    Res je, da nastopijo pravne posledice začetka stečajnega

    postopka z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka

    nabit na oglasno desko sodišča, saj je tako določeno v 1.

    odst. 103. čl. ZPPSL, vendar pa pritožnik niti ne trdi, da

    se datum nabitja oklica razlikuje od datuma izdaje sklepa o

    začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej je očitno,

    da je bil upoštevan 2. odst. 101. čl. ZPPSL, ki določa, da

    mora biti oklic nabit na oglasno desko sodišča tistega dne,

    ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

     
  • 860.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • <<
  • <
  • 43
  • od 50
  • >
  • >>