Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila pogodbe in poiskalo tudi skupen namen pogodbenikov, ta pa je bil, da se odmena za uporabo s strani toženk oziroma druge toženke plačuje v obdobju, v katerem, glede na tedanjo situacijo in po dogovoru, poslovni prostor koristi le tožena stranka.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila
Za presojo razmerja je bistveno to, kako sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti in uresničevali pravice v medsebojnem razmerju, dokler ni med njima prišlo do spora.
Po 4.odst. 67.čl. ZOR so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke v pisni pogodbi.
Vlaganja niso bila v nasprotju z izrecno izraženo voljo tožnika.
Če je tožnik tožencu dopuščal, da je lokal preurejal in je zaradi njegovih vlaganj bilo tožnikovo premoženje obogateno, ima toženec pravico do tožnika terjati povračilo tistih izdatkov, ki pomenijo korist za tožnika.
ZOR člen 371, 371. ZIZ člen 17, 20, 20/2, 17, 20, 20/2.
zastaralni rok - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - notarski zapis
Sodišče prve stopnje je torej dovolilo izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, notarskega zapisa posojilno - zastavne pogodbe, za katero velja splošni petletni zastaralni rok (371. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
OZ člen 165, 168, 168/2, 179, 182, 165, 168, 168/2, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - zamudne obresti
Tožnik kot oškodovanec je škodo odpravil in lahko zahteva zamudne obresti od dne, ko je bila škoda odpravljena. Po določbi 165. čl. OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, le-ta pa je bila znana in se je z odpravo škode spremenila v denarno škodo že pred vložitvijo tožbe. Tedaj je tudi nastala zamuda.
ZD v 59. členu določa, da lahko oporoko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Oporočna sposobnost se predpostavlja. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo nesposobnost.
ZOR člen 18, 154, 154/1, 184, 18, 154, 154/1, 184. ZC člen 84, 84. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1.
krivdna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - denarna enota - zakonito plačilno sredstvo
Gre za krivdno odgovornost prvo tožene stranke, ki se presoja po merilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je v 84. členu Zakona o cestah organizacijam za vzdrževanje cest nalagal v okviru obveznosti rednega vzdrževanja cest tudi zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času.
2.Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju RS. Čeprav se računi glasijo v italijanskih lirah oz. HRK, ob nakazani materialnopravni podlagi ne more biti nobenega dvoma, da lahko tožnik kot valuto izpolnitve uveljavlja tolar.
predlog za izvršbo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Iz podatkov v zemljiški knjigi, v katere je sodišče vpogledalo na podlagi neposrednega dostopa do elektronske zemljiške knjige, sicer ne izhaja, da je dolžnik solastnik navedene nepremičnine, vendar pa je upnica s tem, ko je predlogu za izvršbo priložila overjen prepis Kupne pogodbe št. 10-VH2/28, izpolnila pogoj iz 3. odst. 168. člena ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izterjava denarnega zneska zoper dolžnika, le-ta ne moreta več uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s 1. odst. 56. čl. ZIZ.
ZIZ člen 9, 9/5, 9, 9/5. ZZK-1 člen 86, 88, 86, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na nepremičnine
Zoper dolžnico I.Š. je bila dovoljena izvršba na podlagi verodostojne listine in je sklep v dajatvenem delu postal pravnomočen. V nadaljevanju izvršilnega postopka je upnica B.K. predlagala izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, čemur je izvršilno sodišče ugodilo in s sklepom z dne 24.12.2003 dovolilo izvršbo tudi na dolžničino nepremičnino. Niti pritožba niti ugovor ne zadržita izvršilnega postopka. Pri izvršbi na nepremičnine je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in ZIZ ne določa, da mora biti ta sklep pravnomočen, torej ne gre za izjemo, predvideno v 5.odst. 9.čl. ZIZ.
Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik zamudne obresti niso prenehale teči, poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.
V obravnavani zadevi ne gre za primer (izključitve iz članstva oz. nesprejema v članstvo), ampak je bil tožniku izrečen zgolj disciplinski ukrep začasne prepovedi lova, zoper katerega se je pritožil, občni zbor po njegovi pritožbi (še) ni odločil, ko torej sodno varstvo niti ni predvideno.
Sodišče je ugotovilo, da je pred lokalom najprej tožnik toženca odrinil, da je ta padel, sledilo je medsebojno prerivanje, zatem pa je toženec iz žepa potegnil izvijač in tožnika zabodel v stegno leve noge.
Izvedeni dokazni postopek pa ni potrdil tega, da naj bi se tožnik pred tožencem umaknil iz lokala z namenom dokončanja konflikta, temveč nasprotno, da je tudi sam privolil v njegovo nadaljevanje. Pritožbeno sodišče zato sprejema kot pravilno materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožnik v deležu 40% soodgovoren za utrpelo škodo.