ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
nujna pot - priposestvovanje služnosti
Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.
izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov
Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.
Poprejšnji udarec s kolenom v obraz, čemur je posledično sledila motnja zavesti in brcanje na tleh ležečega oškodovanca, gotovo predstavlja način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu. Dokazni predlog se mora seveda nanašati na pravnorelevantno okoliščino, ob odločanju o tem, ali mu bo sodišče ugodilo ali ne, pa je potrebno pretehtati vsak dokazni predlog, najprej samega zase, nato pa tudi v luči pričakovanja, v kolikšni meri bo lahko tak dokazni predlog prispeval k boljši razjasnitvi dejanskega stanja.
razlaga pogodbe - pogodbena kazen - namen pogodbenikov
Da bi bila pogodbena volja drugačna, kot je zapisana v avtorski pogodbi, se ni nikoli med postopkom zatrjevalo, zato je bila razlaga pogodbe v tem sporu samo problem uporabe prava in ne problem ugotavljanja dejanskega stanja. Iz zapisane pogodbe je bil skupen namen pogodbenikov jasen. Če je bila pogodbena volja toženca drugačna, kot je zapisana, pa bi moral toženec na to razliko med izjavljeno in dejansko voljo pravočasno opozoriti, saj bi sodišče raziskovalo, ali je skupen namen pogodbenikov drugačen kot je bil izjavljen v pisni pogodbi samo, če bi se zatrjevalo, da so pogodbena določila kakorkoli sporna.