varstvo in vzgoja otroka - spremenjene razmere - pravni interes za pritožbo
V družinskopravnih zadevah mora sodišče pri odločanju upoštevati načelo največje koristi otroka. Zato pri presoji, ali ima stranka pravni interes za vložitev pritožbe, ne more biti ključnega pomena, ali stranka s pritožbo želi doseči zase neugodno odločitev, temveč, ali stranka s pritožbo hoče doseči za otroka najkoristnejšo odločitev. Če mati zatrjuje, da so otroci resno ogroženi, je dolžno sodišče to raziskati. Sodišče tega ni storilo in dejanskega stanja ni popolno ugotovilo. Višje sodišče pa opozarja, da bo sodišče prve stopnje, če bo v novem sojenju ugotovilo, da so materine navedbe neutemeljene, moralo po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 408. člena ZPP ugotoviti tudi, ali materina ocena, da sta deklici ogroženi, ne izvira morda iz njenega psihičnega neravnovesja. V tem primeru bo moralo oceniti, ali je res v največjo korist deklic, da za njuno varstvo in vzgojo skrbi mati - zlasti glede na resno opozorilo centra za socialno delo.
razmerja med starši in otroki - osebni stiki z otrokom - spolno nasilje - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - prepoved stikov z otrokom - pomajkljivosti sodbe - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v postopku izhajalo iz predpostavke, da so utemeljeni očitki spolne zlorabe in je glede na to - s pomočjo strokovnjakov - ugotavljalo, ali so stiki zaradi tega za deklico tako psihično obremenjujoči, da jih je treba v celoti prepovedati. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno odločilo, da deklice stiki z očetom, ki potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, ne ogrožajo in zanjo niso psihično obremenjujoči. Ker pa v izreku odločbe termini stikov niso določeni, je izrek tako pomanjkljiv, da odločbe ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso bile vzrok kasnejše smrti oziroma niso imele nikakršnega vpliva na nastop zavarovalnega primera. Zavarovalnica ne more odkloniti izplačila zavarovalne vsote, če okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso imele vpliva na nastop zavarovalnega primera.
Sodišče pravice oseb, ki ne pridejo na narok, obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevaje njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe, vendar le pod pogojem, da so bile v redu povabljene.
ZOR člen 371, 749, 759, 371, 749, 759. OZ člen 346, 766, 776, 346, 766, 776.
zastaralni rok - pogodba o naročilu - upravljanje večstanovanjskih hiš
Ker je ugotovljeno, da je upravnik - tožeča stranka, izpolnila obveznost za vse etažne lastnike in sedaj to, kar je dobaviteljem plačala, terja od posameznih etažnih lastnikov, ne more za take terjatve veljati enoletni zastaralni rok iz 378. čl. ZOR oz. 355. čl. OZ. Gre za pogodbo o naročilu (749. čl. in 759. čl. ZOR oz. 766. in 776. čl. OZ), za take terjatve pa velja splošni petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR oz. 346. čl. OZ).
Delodajalec mora delavcem omogočiti varno delo, pri tem mora računati tudi z običajno stopnjo pazljivosti delavca pri delu, saj se ta osredotoči tudi na svoje delo, v konkretnem primeru zamenjavo žarnice. Delavcu mora dati na razpolago ustrezna delovna sredstva, tega tožena stranka kot delodajalec ni storila, delo se je zato izvajalo v okoliščinah, ki niso ustrezale predpisom in ne ukrepom varstva pri delu in je delodajalec zato za škodo odgovoren, ker ni poskrbel za varno delo in tudi ni dokazal, da bi škoda nastala brez njegove krivde.
Pri nepremičninah, katerih prodajo se s tožbo zahteva, v korist tožeče stranke po zastavni pogodbi je vknjižena zastavna pravica le za znesek tolarske protivrednosti 450.000 ATS. Gre za maksimalno hipoteko, zato je upnik (tožeča stranka) upravičen, da se za svojo terjatev iz zastavne pogodbe poplača le do višine vpisanega najvišjega zneska. Maksimalna hipoteka namreč omejuje jamčevanje zastavljene nepremičnine za terjatve do najvišjega vpisanega zneska.
ZOR člen 165, 166, 165, 166. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 339, 339/2-14, 458.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev postopka - dokazna ocena
Z zapisnika o izvedenem dokaznem postopku ter obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi sodišče v dokaznem postopku prebralo vse dokaze "od A1 do A11", za kakšne dokaze gre oz. kakšna je njihova vsebina pa ni pojasnilo, kot tudi ne, ali gre morebiti za dokaze, ki na odločitev nimajo nobenega vpliva in jih zato ni ocenjevalo.
Ugotovitev sodišča, da naj bi pokojni I.M. oporoko pri odvetniku preklical, ne daje odgovora na vprašanje, ali je šlo za preklic oporoke na predpisan način, to je v skladu s 1. odst. 99. čl. Zakona o dedovanju. Tožena stranka bi morala v postopku dokazati poleg namena preklicati oporoko, tudi, da je bil preklic narejen v eni od oblik, predpisanih za sestavo oporoke. Glede na to, da listine o preklicu ni, pa analogno s 77. čl. ZD tudi, da je listina o preklicu obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena.