• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL sodba in sklep I Cpg 374/2004
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL06222
    ZPP člen 357, 357/2, 357, 357/2.
    plačilo odškodnine - prekoračitev zahtevka
    Sodišče prve stopnje je v prvem delu izreka odločitev oblikovalo

    tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v okviru 2.

    točke tožbenega zahtevka, to je o vrnitvi v neposredno posest

    predmete leasinga po obeh pogodbah. V nadaljevanju pa je svojo

    odločitev oblikovalo tako, da je v izrek odločbe vneslo zahtevek, ki

    ga tožeča stranka v tem postopku ni postavila.

    Ko sta obe pogodbi zaradi kršitev tožene stranke razdrti, je tožena

    stranka v skladu s pogodbenimi določili dolžna vrniti oba predmeta

    leasinga. Tožeča stranka tako utemeljeno zahteva vrnitev stvari.

    Obojega, vrnitev predmetov leasinga in plačila zneska 18.882.374,58

    SIT pa tožeča stranka ne more uspešno zahtevati. O denarnem

    (odškodninskem) zahtevku bi lahko sodišče prve stopnje odločalo, če

    bi bila znana vrednost vseh vozil.

     
  • 302.
    VSK sklep II Cpg 118/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01784
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    rubež - naslov dolžnika
    Stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je upnik v izvršilnem predlogu navedel napačen naslov, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so potrebni za izvršbo, po 5. odst. 38. čl. ZIZ in ki jih je dolžna poravnati dolžnica.

     
  • 303.
    VSK sklep Kp 494/2005
    24.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01529
    ZKP člen 527, 527/1, 552, 552/2, 527, 527/1, 552, 552/2.
    pogoji za izročitev tujca
    Za izročitev tujca na prošnjo tuje države morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, navedeni v 522. čl. ZKP. Takoj, ko le kateri od teh ni izpolnjen, je izročitev izključena.

     
  • 304.
    VSL sodba I Cpg 790/2004
    24.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL05721
    ZOR člen 154, 154.
    protipravno ravnanje
    Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da različna mnenja

    organov, ki odločajo v postopku uveljavljanja pravic vedno vodijo v

    odškodninsko odgovornost.

    Pritožbeno sodišče zato sprejema stališče sodišča prve stopnje, da

    dejstvo, da je zdravniška komisije II. stopnje drugače razlagala

    ugotovitve ortopeda in lečečega ambulantnega zdravnika, kot pa

    izvedenski organ Medicinske fakultete v Ljubljani, samo po sebi še ni

    temelj za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

     
  • 305.
    VSL sklep I Cpg 966/2005
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05661
    ZPP člen 188, 274, 274/1, 188, 274, 274/1.
    pravni interes - umik tožbe
    Sklep o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ima

    glede možnosti vložitve nove tožbe enake pravne učinke kot sklep, ki

    ga sodišče izda o umiku tožbe. Zato pritožnica v pritožbi ne more

    biti uspešna, če trdi, da se naj sklep o zavrženju tožbe razveljavi

    zato, da se bo odločilo o njenem umiku tožbe, ki je bil vložen po

    izdaji sklepa o zavrženju tožbe.

     
  • 306.
    VSK sodba I Cpg 340/2004
    24.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01428
    ZOR člen 736, 736/2, 736, 736/2.
    skladiščna pogodba - zastavna pravica
    Skladiščnik ima za terjatve iz skladiščne pogodbe glede na določila 2. odst. 736. čl. takrat veljavnega ZOR zastavno in ne retencijsko pravico. Glede zastavne pravice skladiščnika pa velja tudi, da obstoji njegova vrnitvena dolžnost šele pod pogojem, ko mu je terjatev plačana.

     
  • 307.
    VDS sklep Pdp 934/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03381
    ZObr člen 100a, 100a/8, 100a, 100a/8. ZDR člen 2, 204, 204/3, 2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42, 42/2, 42, 42/2.
    delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - zavrženje tožbe
    Določbe ZDR se uporabljajo za delavce, zaposlene v državnih

    organih,le v primeru, če določeno področje ni s posebnim zakonom

    drugače urejeno (2. člen ZDR). Ker je bil tožnik zaposlnem pri

    Ministrstvu za obrambo, je potrebnio glede postopka uveljavljanja

    pravic v delovnem razmerju upoštevati določbe Zakona o obrambi.

    Sodišče je pravilno zavrglo tožbo tožnika skladno z 2. odstavkom

    42. člena ZDSS-1, saj je bila ta podana preuranjeno. Tožnik je

    namreč tožbo vložil hkrati z zahtevkom za varstvo pravic pri

    delodajalcu, zato še ni bila izpolnjena procesna predpostavka po

    8. odstavku 100. člena ZObr, ki določa, da dalavec v primeru, če

    delavec ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru oz. če

    pooblaščena oseba ne odloči v 60. dneh od vložitve zahteve ali

    ugovora, lahko v nadalnjih 30. dneh zahteva varstvo pravic na

    pristojnem sodišču.

     
  • 308.
    VDS sodba Pdp 1115/2005
    24.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03366
    ZRSin člen 8, 8. ZObr člen 100b, 100b/6, 100b, 100b/6. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
    kolektivni delovni spor - zamudna sodba
    Predlagatelj-sindikat je status reprezentativnega sindikata v

    poklicu pri nasprotnem udeležencu-ministrstvu pridobil že z

    odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ker je

    izpolnjeval pogoje iz 8. člena ZRSin. Zato ni bilo potrebno, da

    bi si pridobil status reprezentativnega sindikata tudi po 6.

    odstavku 100b člena ZObr (ki določa, da je reprezentativni

    sindikat v ministrstvu tisti sindikat, v katerega je včanjenih

    najmanj 15% zaposlenih v ministrstvu, če zakon ne določa

    drugače). Ker je predlog sklepčen in so podani tudi ostali pogoji

    po 318. členu ZPP, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo, s

    katero je nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan s

    predlagateljem skleniti pogodbo o zagotavljanju pogojev za

    sindikalno delo.

     
  • 309.
    VSC sklep Cp 2010/2005
    24.11.2005
    stvarno pravo
    VSC01150
    ZJC člen 2, 3, 2, 3. SPZ člen 19, 19.
    motenje posesti - javno dobro
    Javna cesta je javno dobro, ki ga lahko uporablja vsakdo in je v splošni rabi.

    Na javni cesti je izključena posest, zato tudi ni mogoče zahtevati posestnega varstva.

     
  • 310.
    VSL sklep I Cpg 1003/2005
    24.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL05718
    URS člen 25, 25. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/1, 497, 497/3, 105a, 105a/1, 497, 497/3.
    pritožba
    Obrazložitev sodbe je izdelalo v skladu s 1. odstavkom 496. člena ZPP

    v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ). Tožena stranka je pravočasno napovedala pritožbo. Po pozivu

    sodišča naj plača sodno takso za pritožbo po 1. odstavku 497. člena

    ZPP pa sodne takse ni plačala.

    Zaradi razveljavitve 3. odstavka 497. in 1. odstavka 105.a člena ZPP

    v delu, kot je odločilo Ustavno sodišče v 1. in 2. točki izreka

    omenjene odločbe, plačilo sodne takse za pritožbo ni več procesna

    predpostavka. Zato mora sodišče prve stopnje izdelati sodbo z

    obrazložitvijo po 4. odstavku 394. člena ZPP, ne glede na to, ali je

    sodna taksa za pritožbo plačana ali ne.

     
  • 311.
    VSK sklep I Cpg 351/2004
    24.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01897
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 208, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Gre za procesni sklep o nadaljevanju predhodno prekinjenega

    postopka in bo vprašanje, ali je podana njegova odgovornost

    za obveznosti prvotne tožene stranke - glede na 4. odst. 27.

    čl. ZFPPod v zvezi s 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih

    družbah (ZGD) ter glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št.

    U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 - stvar izvedenega dokaznega

    postopka in meritornega odločanja v obravnavani zadevi.

     
  • 312.
    VSK sklep II Cpg 185/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01427
    ZIZ člen 41, 41/3, 53, 61, 62, 62/2, 41, 41/3, 53, 61, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.

     
  • 313.
    VSK sklep II Cpg 92/2005
    24.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01391
    ZIZ člen 10, 10.
    revizija
    Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.

     
  • 314.
    VSK sodba I Cpg 328/2004
    24.11.2005
    stvarno pravo
    VSK03007
    ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
    sklepčnost tožbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - napotitev na pravdo
    Tožeča stranka je bila napotena na vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja denarne terjatve po 59. čl. ZIZ v zvezi z 239. čl. ZIZ, kar pomeni, da bi dejansko morala tožbeni zahtevek usmeriti kvečjemu na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja. Tožila pa je na ugotovitev, da je bil D.V. dne 2.6.2000 lastnik nepremičnine. Ugotovitev pa se dejansko nanaša na ugotavljanje dejstva. Sklepčnost je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pomeni, da pravna posledica, ki jo zahteva tožnik v tožbi, izhaja iz trditev (zatrjevanih dejstev) v sami tožbi. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti.

     
  • 315.
    VDS sklep Psp 631/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VDS03694
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 61, 62, 30, 30/1, 61, 62.
    razveljavitev
    Če sodišče prve stopnje v materialno-pravnem smislu ni razčistilo

    vsebine tožbenega zahtevka, zaradi česar je bil dokazni postopek

    pred sodiščem prve stopnje tako pomankljiv, da nepravilnosti ni

    mogoče popraviti le z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov

    pred pritožbenim sodiščem, niso podani pogoji za uporabo 1.

    odstavka 30. člena ZDSS-1. Tudi po načelu specialnosti je

    potrebno načelo materilane resnice in preiskovalno načelo

    upoštevati pred prepovedjo razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve

    sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 316.
    VSL sklep I Cpg 863/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05716
    ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1.
    zahtevek - umik
    Je začela teči pravda tako o primarnem, kot o podrednem tožbenem

    zahtevku po tožbi z dne 3.4.1998, dne 21.4.1998 (1. odstavek 189.

    člena ZPP), ker eventualni podredni zahtevek ni suspenzivno pogojen,

    ampak je takoj viseč (Juhart - Civilno procesno pravo FLRJ - str.

    273). To pa pomeni, da litispendenca podrejenega tožbenega zahtevka

    preneha (z učinkom ex tunc) le v primeru, če je primarnemu tožbenemu

    zahtevku ugodeno, ker se v takem primeru presumira, da je tožnik

    tožbo po podrednem zahtevku umaknil.

    Pravilna je pritožbena trditev, da sta primarni in podredni tožbeni

    zahtevek vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njih je

    podvrženo vrstnemu redu, kot ga je izbral tožnik. Smiselno enake

    učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri sodišče

    mora obravnavati podredni zahtevek, ima tudi umik tožbe po primarnem

    zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji

    za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni. V

    okviru razpolaganja z zahtevki torej tožeča stranka lahko brez

    negativnih procesnih posledic za prej podrejeno postavljeni tožbeni

    zahtevek lahko umakne tožbo le glede primarnega zahtevka, vstraja pa

    pri podrejenem. V takem primeru ne gre za spremembo tožbe v smislu 2.

    odstavka 184. člena ZPP. Zmotno je zato stališče prvostopnejskega

    sodišča, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o

    podrednem (odškodninskem) tožbenem zahtevku, ker gre za pogojno

    postavljeni zahtevek, pogoj za njegovo obravnavanje pa bi se lahko

    uresničil le v primeru, če bi sodišče meritorno obravnavalo

    primarnega in slednjega zavrnilo, tako postopanje in odločanje o

    primarnem zahtevku pa zaradi umika tožbe v tem delu ni več mogoče.

     
  • 317.
    VSL sklep I Kp 670/2005
    23.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL0022700
    ZKP člen 344, 344.
    sprememba obtožbe
    Po določbi I. odstavka 344. člena ZKP lahko državni tožilec na glavni

    obravnavi spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na

    to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Na to

    zakonsko pravico tožilca pravilno opozarja pritožnica v pritožbi.

    Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da sama sprememba obtožbe

    ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Tožilec, če oceni, da

    se je spremenilo dejansko stanje oziroma, če se odloči, da bo

    dejanje, ki je opisano v obtožbi s spremembo obtožbe bolj konkretno

    in natančno označil, lahko obtožbo tako tudi spremeni. Sodišče prve

    stopnje mora v postopku odločiti o spremenjeni obtožnici. Sodišče

    prve stopnje sicer tudi napačno tolmači zapis v odločbi Ustavnega

    sodišča, da v primeru, ko stranka v postopku zlorabi svoje procesne

    pravice, mora sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki

    presegajo upravičenja stranke in predstavljajo zlorabo pravic, pomeni

    odreči pravno relevantnost takšnemu dejanju tako, da sodišče

    dejanje, za katerega oceni, da pomeni zlorabo enostavno spregleda.

    Sodišče po Zakonu o kazenskem postopku takšne možnosti nima, ampak

    mora odločiti o spremenjeni obtožbi, s sodbo, ali pa tudi z drugačnim

    aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec izgubil lastnost

    upravičenega tožilca, če je spremenil obtožbo v nasprotju z določbami

    344. člena ZKP.

     
  • 318.
    VSL sklep III Cp 4042/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49775
    ZIZ člen 62, 62/3, 62, 62/3.
    ugovor zoper sklep
    Dolžnik je v ugovoru nasprotoval zgolj dovolitvi izvršbe s

    predlaganimi izvršilnimi sredstvi, z nobeno ugovorno navedbo pa ni

    ugovarjal terjatvi, ki mu je bila s sklepom o izvršbi naložena v

    plačilo, niti po temelju niti po višini. Ker dolžnik ni ugovarjal

    sklepu o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, naj plača

    terjatev, ampak samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo,

    bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZIZ

    postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na

    podlagi izvršilnega naslova.

     
  • 319.
    VSL sodba I Cp 563/2005
    23.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50063
     
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da toženec ni uspel

    dokazati, da ob škodnem dogodku ni bil on odgovoren za varstvo in

    nadzor nad psom. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, pa

    je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo paragrafa

    1320 ODZ, ko je odločilo, da je toženec odgovoren za škodo, ki je

    tožniku nastala.

     
  • 320.
    VSL sklep III Cp 2797/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48587
    ZIZ člen 65, 73, 168, 65, 73, 168.
    izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - odlog izvršbe
    Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana

    izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

    nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

    vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

    izvršbo na nepremičnino.

     
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>