• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>
  • 201.
    VDS sklep Pdp 1878/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03397
    ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redna odpoved - procesna predpostavka - rok za vložitev tožbe
    ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in

    predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva

    pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno

    uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno

    varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4.,

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno

    varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi

    zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na

    zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da

    izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4.

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa

    neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v

    zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).

     
  • 202.
    VDS sklep Pdp 389/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03404
    ZOFVI člen 109, 109. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - procesna predpostavka
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja takoj po

    podpisu PZ za določen čas in ne šele ob prenehanju delovnega

    razmerja (zaradi preteka časa, za katerega je bila PZ sklenjena),

    mora uveljavljati pravice po določbi 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR in najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu in šele

    nato sodno varstvo pred sodiščem. Če delavec v času trajanja PZ

    za določen čas postopa po 3. odstavku 204. člena ZDR in spor

    glede nezakonitosti sklenjene PZ za določen čas po 109. členu

    ZOFVI-UPB 3 sproži neposredno pred sodiščem, niso podane procesne

    predpostavke za vložitev tožbe, zato se tožba zavrže.

     
  • 203.
    VSK sklep II Cpg 141/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01572
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
    nagrada - sodni izvršitelj
    Odmera nagrade sodnemu izvršitelju.

     
  • 204.
    VSK sklep I Cpg 231/2005
    1.12.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01838
    ZGD člen 328, 328/1, 331, 331/2, 328, 328/1, 331, 331/2. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - povečanje osnovnega kapitala - stvarni vložek
    V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava

    tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od

    katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic,

    ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

    pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

    in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina

    pooblastila.

     
  • 205.
    VSK sklep I Cpg 270/2005
    1.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01568
    ZPPSL člen 5, 23, 24, 24/1, 24/2, 26, 27, 5, 23, 24, 24/1, 24/2, 26, 27.
    predlog za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave
    Sklep o začetku postopka prisilne poravnave je moč v pritožbi izpodbijati zgolj zaradi neobstoja procesnih predpostavk iz 26. člena ZPPSL oz. drugih procesnih predpostavk, ki bi morale biti izpolnjene, ne pa tudi iz razlogov, navedenih v 1. odst. 34. člena ZPPSL.

     
  • 206.
    VDS sodba Pdp 1020/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03433
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    redna odpoved - ocena
    Če ima delodajalec v pravilniku določeno, da se uspešnost dela

    zavarovalnega zastopnika ocenjuje v obdobju enega leta, pri oceni

    pa se upošteva število sklenjenih zavarovalnih polic in dosežene

    provizije, delavcu ne more zakonito odpovedati PZ iz razloga

    nesposobnosti, če pri oceni uspešnosti njegovega dela upošteva le

    10 - mesečno obdobje dela in kot kriterij le število sklenjenih

    zavarovalnih polic.

     
  • 207.
    VDS sodba Pdp 998/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03431
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - huda malomarnost
    Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora

    delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od

    seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in

    najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved

    PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003

    lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v

    zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že

    potekel.

    Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa

    sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost

    takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot

    običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost

    opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo

    po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik

    pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug

    avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude

    malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.

     
  • 208.
    VSK sklep II Cpg 247/2005
    1.12.2005
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
    VSK02268
    ZTLR člen 24, 25, 26. ZIZ člen 270.
    verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost pridobitelja
    Upnik je zatrjeval, da naj bi lastninsko pravico pridobil zaradi vlaganj v nepremičnino. Besedilo najemne pogodbe pa kaže, da je tak zaključek neutemeljen. V najemni pogodbi je zapisano, da vložena sredstva najemnika v najete poslovne prostore ne pomenijo vložka najemnika v premoženje lastnika. To zanesljivo pomeni, da je upnik pri opravljanju svojih vlaganj vedel, da vlaga v tujo nepremičnino in da torej ni bil dobroveren. Graditelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da v času gradnje ne ve in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
  • 209.
    VSK sklep II Cpg 123/2005
    1.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02270
    ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
    Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.

     
  • 210.
    VDS sodba Psp 305/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO
    VDS03724
    ZZVZZ člen 62 b, 62 b.
    odškodnina - prenehanje pogodbe - zdravstveno zavarovanje
    Po zavarovalni pogodbi o prostovoljnem zdravsvenem zavarovanju,

    sklenjeni s pravnim prednikom tožeče stranke, je bila tožena

    stranka upravičena do popusta zaradi sklenitve pogodbe za

    petletno obdobje ter do popusta po krovni pogodbi. Tako po 2.

    alinei 2. odst. 62. b čl. ZZVZZ, kot po 3. odst. 19. čl. Zakona o

    zavarovalnicah, je bila obveznost novoustanovljene družbe za

    vzajemno zavarovanje, da zavarovance o prenosu njihovih

    zavarovalnih pogodb obvesti ter jim omogoči, da prekinejo

    pogodbo, če se s prenosom ne strinjajo. Zavarovanec, ki je v

    skladu s 4. odst. 19. čl. Zakona o zavarovalnicah ob koncu

    zavarovalnega leta zavarovalno pogodbo odpovedal, ne more trpeti

    nobenih posledic, niti v obliki plačila odškodnine v višini

    odobrenih popustov na podlagi splošnih pogojev za sklenitev

    zavarovalnih pogodb, čeprav še ni poteklo obdobje, za katerega je

    bila zavarovalna pogodba sklenjena.

     
  • 211.
    VSK sklep I Cpg 246/2005
    1.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01429
    ZSReg člen 8, 8/1, 8, 8/1.
    začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - vpis v sodni register
    Stališče sodišča prve stopnje, da R.G., zgolj zato, ker ni vpisan v sodnem registru kot zakoniti zastopnik družbe, naj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je materialno pravno napačno. Tako stališče namreč temelji na napačni predpostavki, da je imenovanje direktorja v gospodarski družbi brez učinka vse dokler ta ni vpisan v sodnem registru.

     
  • 212.
    VSK sklep I Cpg 368/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK0001890
    ZOR člen 671, 671/1, 677, 677/1, 671, 671/1, 677, 677/1.
    objektivna odgovornost
    Glede na uveljavljeno zakonsko ureditev ne bi bilo

    sprejemljivo stališče, da podprevoznik odgovarja pod

    drugačnimi pogoji kot glavni prevoznik; ker je torej

    odgovornost prevoznika objektivna, je takšna tudi

    odgovornost podprevoznika, ima pa podprevoznik za

    razbremenitev lastne odgovornosti možnost uveljavljati iste

    ekskulpacijske razloge, kot jih lahko uveljavlja prevoznik

    (1. odst. 671. čl. ZOR), med drugim tudi, da je poškodba ali

    izguba pošiljke posledica dejanja upravičenca oziroma

    naročnika podprevoza.

     
  • 213.
    VDS sklep Psp 469/2004
    1.12.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03732
    ZUP člen 129, 225, 246, 253, 261, 129, 225, 246, 253, 261.
    obnova upravnega postopka - vštetje
    Če zavod vlogo šteje kot predlog za obnovo postopka ter jo zaradi

    zamude petletnega roka po 4. odst. 263. čl. ZUP zavrže kot

    prepozno, mora ugotoviti, kdaj je bila dokončna odločba tožnici

    vročena oz. mora iz zbranih listin in dokazov izhajati, da je od

    vročitve dokončne odločbe stranki do vložitve nove zahteve

    preteklo pet let. Drugostopenjski organ zavoda lahko presoja

    prvostopno odločbo v mejah postavljenega zahtevka tožnika v

    upravnem postopku in nima pravice sam (brez volje stranke)

    preoblikovati uveljavljenega zahtevka.

    Ker je bila z dokončnim sklepom zahteva za vštetje časa

    prevzemnici kmečkega gospodarstva zavrnjena, lahko tožnica

    ponovno vloži zahtevek za vštetje tega obdobja v zavarovalno

    dobo. Zavod mora odločitev o zavrženju zahteve iz razloga, ker se

    po izdani zavrnilni odločbi dejansko ali pravno stanje, na katero

    se opira zahtevek ni spremenilo (4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP)

    obrazložiti tako z dejanskimi kot s pravnimi razlogi.

     
  • 214.
    VDS sklep Psp 326/2004
    1.12.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03733
    ZOR člen 922, 922. ZZVZZ člen 62 b, 62 b. ZZav člen 19, 19.
    razveza pogodbe - zdravstveno zavarovanje - terjatev
    Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne

    police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere

    trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za

    razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka

    stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti

    premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko

    najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

    Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne

    pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila

    toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo,

    zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko

    odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo

    obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni

    konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna

    polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja

    določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno

    pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan

    izpolniti obveznost plačila premije.

     
  • 215.
    VDS sodba Psp 493/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03663
    ZPIZ člen 190, 190.
    prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - pokojninsko zavarovanje
    Ker je uživanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na

    drugem ustreznem delu vezano oz. izključno pogojeno z

    uresničevanjem pravice do razporeditve oziroma zaposlitve

    delovnega invalida v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, je

    tožnici z izpodbijanim upravnim aktom izplačevanje nadomestila

    zakonito ustavljeno na podlagi 190. člena ZPIZ-92 z dnem

    prenehanja delovnega razmerja na drugem ustreznem delu.

     
  • 216.
    VSL sodba I Cpg 591/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05598
    ZOR člen 998, 1001, 1001/2, 998, 1001, 1001/2.
    zavarovanje nezapadle terjatve - poroštvo
    Glede na predpisano obličnost poroštvene izjave (998. člen ZOR) ima

    ta učinek le, v kolikor je iz zapisa izjave nedvoumno in določno

    razvidna obveznost dolžnika, v zavarovanje katere je poroštvena

    izjava podana. To še posebej velja, kadar gre za bodočo obveznost.

    Predpostavka veljavnosti poroštvene izjave je v tem primeru, da je ob

    podani poroštveni izjavi jasno, kakšna obveznost bo v bodoče nastala

    na strani dolžnika. V kolikor je obveznost, ki nastane na strani

    dolžnika po podani poroštveni izjavi drugačna, kot izhaja iz

    poroštvene izjave, takšna poroštvena izjava ne more imeti učinka.

     
  • 217.
    VDS sodba Pdp 1305/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03379
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - zloraba bolniškega staleža - bolniški stalež
    Nezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi

    bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava

    fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna

    zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela

    zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče

    uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela

    zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti

    ne izenačujejo.

     
  • 218.
    VSL sodba II Cp 574/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50078
    ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti
    Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

    temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

    negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

    materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

    akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

    zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

    od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

    Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

    sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

    za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

    je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

    pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

    upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

    ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

    obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

    str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

    spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

    prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

    sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

    citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

    izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

    plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

    ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

    stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

    dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

    določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

    vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

    postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

     
  • 219.
    VSL sklep IV Cpg 75/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05733
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki

    se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od

    katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih

    vpisov.

    Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je

    po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni

    pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev

    o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala

    in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med

    udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev

    registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za

    pravdni postopek.

     
  • 220.
    VSL sklep IV Cpg 55/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05740
    ZGD člen 521, 521/1, 521/3, 521, 521/1, 521/3.
    vpis
    Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z

    vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je

    mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega

    prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb

    (stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem

    postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu

    pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma

    odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>