začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - vpis v sodni register
Stališče sodišča prve stopnje, da R.G., zgolj zato, ker ni vpisan v sodnem registru kot zakoniti zastopnik družbe, naj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je materialno pravno napačno. Tako stališče namreč temelji na napačni predpostavki, da je imenovanje direktorja v gospodarski družbi brez učinka vse dokler ta ni vpisan v sodnem registru.
verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost pridobitelja
Upnik je zatrjeval, da naj bi lastninsko pravico pridobil zaradi vlaganj v nepremičnino. Besedilo najemne pogodbe pa kaže, da je tak zaključek neutemeljen. V najemni pogodbi je zapisano, da vložena sredstva najemnika v najete poslovne prostore ne pomenijo vložka najemnika v premoženje lastnika. To zanesljivo pomeni, da je upnik pri opravljanju svojih vlaganj vedel, da vlaga v tujo nepremičnino in da torej ni bil dobroveren. Graditelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da v času gradnje ne ve in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.
ZSReg člen 26, 26. ZFPPod člen 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4, 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4.
izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - pravica do pritožbe zoper sklep o izbrisu - premoženje družbe - vpliv začetka stečajnega postopka na izbris
Po 4. odst. 34. člena ZFPPod pa ima pravico vložiti pritožbo zoper sklep o izbrisu le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oz. zavrnjen, v konkretnem primeru pa družba takega ugovora ni vložila. Zato je njena pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
Začetek stečajnega postopka zoper družbo bi lahko vplival na odločitev o izbrisu iz sodnega registra celo v primeru, če bi veljalo, da je lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo vložen po začetku postopka za izbris, bil ugovor iz tega razloga upošteven le, če bi v skladu s 3. točko 2. odst. 30. člena ZFPPod bil že založen predujem za začetek stečajnega postopka oz., če bi bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma.
dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.
Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.
napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - zahtevek dajalca socialne pomoči
Dedinja trdi, da je v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, zakonodajalec pa v roku, ki mu ga je dalo Ustavno sodišče, nove ureditve ni sprejel, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko dajalec socialne pomoči prejeto pomoč uveljavljal v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za zahtevek dajalca pomoči ali ne, ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni potrebna, temveč mora o njem odločiti zapuščinsko sodišče samo.
ZOR člen 99, 186, 189, 195, 200, 99, 186, 189, 195, 200.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - sklenitev izvensodne poravnave - nova škoda
V konkretnem primeru je sporno, ali in če da, katera bodoča škoda (nepremoženjska, posledično pa tudi premoženjska - izguba zaslužka), ki jo je po sklenitvi izvensodne poravnave utrpela tožeča stranka, po normalnem teku stvari ni bila pričakovana v času, ko sta stranki sklepali izvensodno poravnavo, pa je posledica obravnavanega škodnega dogodka z dne 10.2.1998. Ker je izvedenec ugotavljal zgolj telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem tožeče stranke in njeno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vse kot posledice škodnega dogodka, po oktobru 1998, ko je bila sklenjena poravnava, ne da bi tudi navedel, katera bodoča (nepremoženjska) škoda tožeče stranke in v kakšnem obsegu je bila pričakovana v času sklepanja poravnave in nastanek katere škode (katere telesne bolečine - v kakšnem trajanju in kakšne intenzivnosti, kolikšno zmanjšanje življenjskih aktivnosti), če sploh katere, ki jo je že z izvedencem ugotovljeno utrpela tožeče stranka po sklenitvi poravnave, v tistem času ni bil pričakovan po rednem teku stvari, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.