Po izdaji sklepa o dedovanju sodišče načeloma ni dolžno ugotavljati, ali je imel zapustnik morda še kakšno drugo premoženje poleg tistega, ki je obseženo v izpodbijanem sklepu.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je obrazložen s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor. Izpovedbe priče S.K. in oškodovancev hkrati s potrdili o zasegu predmetov in izvedeniškim mnenjem grafologinje so vsekakor okoliščine, ki potrjujejo zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja utemeljenosti suma, vse navedene dokaze pa potrjuje še obdolženčevo pisno priznanje in obžalovanje.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožena stranka bi morala poskrbeti za dodatno zaščito nizkega štedilnika s postavitvijo zaščitne zaslonke in poučiti tožnico o nevarnosti dela na ali ob nizkem štedilniku. Ker tega ni storila, je tožena stranka tožnici odgovorna za škodo, ki jo je slednja utrpela v delovni nesreči. Tožena stranka bi po 1. odst. 154. člena ZOR morala dokazati, da za to škodo ni kriva, kar ji pa ni uspelo, kot tudi ne, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode.
dolžnost kontrahitranja - sklenitev pogodbe - nastanek škode
Za obstoj odškodninske odgovornosti po čl. 183 ZOR mora zaradi tega, ker tožena stranka ni pravočasno sklenila prodajne pogodbe, tožeči stranki nastati škoda, da bi bil njen zahtevek na tej podlagi utemeljen.
Če se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil le eden izmed navadnih sospornikov (delodajalec in zavarovalnica zaradi plačila rente), je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna zoper ostale (navadne) sospornike. Zato lahko pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo le glede tistega sospornika, ki se je pritožil, ne pa tudi glede ostalih.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 32. ZDSS člen 19.
razporeditev delavca na delo v drug kraj - oddaljenost kraja - prevoz na delo in z dela
Pri razporeditvi delavca iz kraja v kraj je prepuščeno izbiri delavca, ali bo za prevoz na delo in z dela uporabil lastno prevozno sredstvo ali javno prevozno sredstvo. Pri presoji zakonitosti take razporeditve je po določbi 32. člena Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva (Uradni list RS, št. 38/96) odločilen čas, ki se za pot na delo in z dela porabi z javnimi prevoznimi sredstvi, zato sklep delodajalca, da delavcu pripada kilometrina za prevoz na delo z osebnim avtom, ne more vplivati na zakonitost razporeditve.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2, 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2. ZNZ člen 91. ZDDO člen 6, 30, 72, 6, 30, 72. ZTPDR člen 23, 83, 83/2, 23, 83, 83/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravica do sodnega varstva - pravnomočen sklep o razporeditvi - mnz
1. Sodišče ne sme odločati po vsebini o zakonitosti odločbe o razporeditvi, če tožnik za varstvo svojih pravic ni sprožil predhodnega ugovornega postopka pri delodajalcu po določbi 72. člena ZDDO, ker po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR nima pravice do sodnega varstva.
2. Prva razporeditev delavca MNZ temelji na 91. členu Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. l. RS, št. 19/91 in 4/92), druga oz. vse nadaljne razporeditve pa temeljijo na 6. in 30. členu ZDDO.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/3, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 373, 373-4, 154, 154/1, 166, 373, 373-4.
disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Če je generalni direktor tožene stranke zvedel za očitano disciplinsko kršitev dne 17.1.1996, bi morala biti zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena najkasneje do 17.4.1996. Ker je bila zahteva vložena šele 19.6.1996, torej po izteku trimesečnega subjektivnega zastaralnega roka, je začetek disciplinskega postopka zastaral, zato sta sklepa disciplinskih organov nezakonita.
Za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo morajo biti spremembe v zdravstvenem stanju trajne (ne pa samo občasne) ter da z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije ni moč pričakovati trajnega izboljšanja.
Če se zavarovanka med rehabilitacijo privadi uporabljati levico za prehranjevanje, potem lahko vsaj eno izmed omenjenih življenjskih potreb opravlja samostojno in ji pripada DPP za večino življenjskih potreb.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem je poudarilo, da ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca.
Tudi če je cesionar v svojem imenu izstavil cessusu račune (takrat še brez podlage) za plačilo storitev, ki naj bi jih opravil cedent, to ne vpliva na veljavnost in učinke pogodbe o prenosu teh terjatev, sklenjene med cedentom in cesionarjem šele po izstavitvi navedenih računov.
Predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo, v katerem pravna oseba kot pravdna stranka navede, da se ga ne more udeležiti zaradi službene zadržanosti in neodložljivih poslov, ni utemeljen.
Nosilec zavarovane blagovne znamke, po kateri se prepoznajo alinimirani industrijski izdelki lahko v smislu člena 17 ZGD prepove uporabo take znamke v registrirani firmi druge gospodarske družbe zaradi nedovoljene sestavine firme.
ZPP člen 137, 180, 180/3, 180/4, 137, 180, 180/3, 180/4.
sodna taksa
Če stranka ne plača sodnih taks po opominu, in tudi niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po določbi 4. odst. 180. čl. ZPP-99 in 3. odst. 18. čl. ZPP-99 šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Disciplinski organi se sami odločajo o izbiri disciplinskih ukrepov v okviru zakonskih določil, določil kolektivnih pogodb in internih splošnih aktov, sodišče pa lahko spremeni disciplinski ukrep le, če ugotovi, da omenjena določila niso bila upoštevana, ali če je izrečeni ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti.
V postopku na prvi stopnji tožena stranka pobotnega ugovora sploh ni obrazložila niti ni predložila nobenih dokazov o obstoju in višini v pobot uveljavljane terjatve, zato je sodišče prve stopnje tak pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (2. odst. 7. čl., 219. čl. in 221.a čl. ZPP). Pritožbenih navedb o tem, iz katerega računa izvira pobotni ugovor, ter ugovorov glede posameznih vtoževanih računov sodišče druge stopnje kot nedovoljenih pritožbenih novot ni obravnavalo (496.a. čl. ZPP).