Tožbe za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče vložiti zoper "neznane dediče" zemljiškoknjižnega lastnika. Tako označeni toženi stranki tudi ni mogoče postaviti začasnega zastopnika v smislu 84. člena ZPP.
preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - odmera kazni
Odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu prekliče pogojno obsodbo izrečeno s prejšnjo sodbo, je pravilna. Pogojno obsodbo je sodišče prve stopnje preklicalo v času, ko je sodba, s katero je bila ta pogojna obsodba izrečena, že postala pravnomočna in je po tej sodbi že začela teči preizkusna doba. Obtoženec je storil novo kaznivo dejanje po izreku te pogojne obsodbe, preden je le-ta postala pravnomočna in se zato v takšnem primeru šteje, da gre za situacijo, ko se po izreku pogojne obsodbe ugotovi, da je obtoženec storil kaznivo dejanje prej, preden je bil pogojno obsojen.
Po členu 77 ZIZ je za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če upnik v predlogu ne navede lokacije stvari, je za odločanje o takem predlogu krajevno pristojno sodišče po sedežu stalnega ali začasnega prebivališča dolžnika oziroma njegovega sedeža.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20569
KZ člen 217, 217/1, 217/4, 217, 217/1, 217/4. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja
Iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
dolžnost kontrahitranja - sklenitev pogodbe - nastanek škode
Za obstoj odškodninske odgovornosti po čl. 183 ZOR mora zaradi tega, ker tožena stranka ni pravočasno sklenila prodajne pogodbe, tožeči stranki nastati škoda, da bi bil njen zahtevek na tej podlagi utemeljen.
Če se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil le eden izmed navadnih sospornikov (delodajalec in zavarovalnica zaradi plačila rente), je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna zoper ostale (navadne) sospornike. Zato lahko pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo le glede tistega sospornika, ki se je pritožil, ne pa tudi glede ostalih.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2, 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2. ZNZ člen 91. ZDDO člen 6, 30, 72, 6, 30, 72. ZTPDR člen 23, 83, 83/2, 23, 83, 83/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravica do sodnega varstva - pravnomočen sklep o razporeditvi - mnz
1. Sodišče ne sme odločati po vsebini o zakonitosti odločbe o razporeditvi, če tožnik za varstvo svojih pravic ni sprožil predhodnega ugovornega postopka pri delodajalcu po določbi 72. člena ZDDO, ker po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR nima pravice do sodnega varstva.
2. Prva razporeditev delavca MNZ temelji na 91. členu Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. l. RS, št. 19/91 in 4/92), druga oz. vse nadaljne razporeditve pa temeljijo na 6. in 30. členu ZDDO.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/3, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 373, 373-4, 154, 154/1, 166, 373, 373-4.
disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Če je generalni direktor tožene stranke zvedel za očitano disciplinsko kršitev dne 17.1.1996, bi morala biti zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena najkasneje do 17.4.1996. Ker je bila zahteva vložena šele 19.6.1996, torej po izteku trimesečnega subjektivnega zastaralnega roka, je začetek disciplinskega postopka zastaral, zato sta sklepa disciplinskih organov nezakonita.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 32. ZDSS člen 19.
razporeditev delavca na delo v drug kraj - oddaljenost kraja - prevoz na delo in z dela
Pri razporeditvi delavca iz kraja v kraj je prepuščeno izbiri delavca, ali bo za prevoz na delo in z dela uporabil lastno prevozno sredstvo ali javno prevozno sredstvo. Pri presoji zakonitosti take razporeditve je po določbi 32. člena Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva (Uradni list RS, št. 38/96) odločilen čas, ki se za pot na delo in z dela porabi z javnimi prevoznimi sredstvi, zato sklep delodajalca, da delavcu pripada kilometrina za prevoz na delo z osebnim avtom, ne more vplivati na zakonitost razporeditve.
Za odločitev o tem, kdo mora komu povrniti pravdne stroške v zvezi z umikom tožbe, so odločilni razlogi, zakaj je prišlo do umika tožbe, v zvezi s tem pa katera od strank je odgovorna za nastanek spora.
ZPP člen 137, 180, 180/3, 180/4, 137, 180, 180/3, 180/4.
sodna taksa
Če stranka ne plača sodnih taks po opominu, in tudi niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po določbi 4. odst. 180. čl. ZPP-99 in 3. odst. 18. čl. ZPP-99 šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
Tudi če je cesionar v svojem imenu izstavil cessusu račune (takrat še brez podlage) za plačilo storitev, ki naj bi jih opravil cedent, to ne vpliva na veljavnost in učinke pogodbe o prenosu teh terjatev, sklenjene med cedentom in cesionarjem šele po izstavitvi navedenih računov.
Nosilec zavarovane blagovne znamke, po kateri se prepoznajo alinimirani industrijski izdelki lahko v smislu člena 17 ZGD prepove uporabo take znamke v registrirani firmi druge gospodarske družbe zaradi nedovoljene sestavine firme.
KZ člen 317, 317/1, 317/2, 317/3. ZKP člen 410, 410/1, 413, 410, 410/1, 413.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva - novi dokazi
Ponovna ocena zbranih dokazov, s katerimi je razpolagalo že sodišče prve stopnje v rednem postopku, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena obnova kazenskega postopka.
ZPSPP člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZOR člen 67, 67/2, 67, 67/2.
najem poslovnih prostorov - pisna oblika - sprememba pogodbe
Sprememba pogodbe o najemu poslovnih prostorov glede trajanja najema (iz nedoločenega na določen čas) je sprememba o bistveni sestavini pogodbe, zato mora biti dogovorjena v pisni obliki, sicer je tak dogovor ničen.
Navedba tožeče stranke v dopisu toženi ("...v kolikor blaga ne boste vrnili, bomo smatrali, da je blago prodano...") je ponudba za spremembo konsignacijske pogodbe v prodajno. Molk naslovnika (v tem primeru tožene stranke) po izrecni določbi 1. odst. 42. čl. ZOR ne pomeni sprejema ponudbe. Pogodbeno določilo, da bosta molk ali kakšna druga opustitev naslovnika (napr., če ne vrne poslanih stvari) veljala za sprejem ponudbe, je po izrecnem določilu 2. odst. 42. čl.
ZOR celo nično; zato ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da bi smiselno enaka enostranska izjava lahko ustvarila za toženo stranko učinke prodajne pogodbe.
Med strankama je bila sklenjena komisijska pogodba in ne prodajna, zato tožnik iz naslova izpolnitve te pogodbe nima denarnega zahtevka.
Denarni zahtevek iz naslova izpolnitve konsignacijske pogodbe bi imela tožeča stranka le v primeru, če bi trdila in dokazala, da je toženec blago prodal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.