bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožnikoma tekom postopka že izplačala določen denarni znesek na račun nepremoženjske škode in na račun pravdnih stroškov, pa tega ni upoštevalo pri svoji odločitvi in take ugotovitve tudi ni bilo v razlogih sodbe, je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ker sodba tudi ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - predlog za izvršbo - nepremičnina - rubež - vabilo na narok
Dovoljena je zastavna pravica na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina ali delež na stavbi. Upnik v predlogu navede podatke,ki so potrebni za identifikacijo: sodišče opravi rubež nepremičnine in na narok vabi upnika in dolžnika; zapisnik o rubežu mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.