ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Dolžnik ne more navajati ugovornih razlogov, ki jih lahko uveljavlja tretja oseba in kar sodišče obravnava kot ugovor tretjega. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v določbi 55. člena ZIZ.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.
Ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, kot jih je pravilno ugotovilo in ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje (nekaznovanost, obtoženčeva mladost v času storitve dejanja, časovna odmaknjenost dejanja), je preizkusna doba dveh let dovolj dolga, da bo obtoženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
O sicer sporni višini vtoževane terjatve in njenem izračunu sodišče zaključi le, da je glavnico tožeča stranka izračunala v skladu z zakonom ki vsebuje istočasno tudi zakonite zamudne obresti, pri čemer je višina zneska dokazana z obračuni. Takšen zaključek pove, da o odločilnih dejstvih, to je o višini denarne terjatve (glavnice in stranskih terjatev), sodba sploh nima razlogov.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožnikoma tekom postopka že izplačala določen denarni znesek na račun nepremoženjske škode in na račun pravdnih stroškov, pa tega ni upoštevalo pri svoji odločitvi in take ugotovitve tudi ni bilo v razlogih sodbe, je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ker sodba tudi ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti upnika
Obveznost izročitve knjige v izvršilnem naslovu upniku ni naložena, zato dolžničin ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti iz 26. člena ZIZ ni utemeljen.
ZTLR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - nerazumljiv izrek sklepa - vzpostavitev v prejšnje stanje
Če sodišče v okviru dejanj zaradi vzpostavitve stanja pred motenjem posesti toženi stranki naloži ponovno izgradnjo škarpe, se v izreku odločbe ne more izogniti navedbi točnih mer oz. obsega in lege te škarpe. Če tega ne navede, izrek odločbe ni določen in razumljiv.