odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi - čas odloga
Iz posebno upravičenega razloga se lahko izvršba odloži najdalj za 3 mesece. Od vložitve predloga za odlog je preteklo že skoraj eno leto. To pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba odloži iz tega razloga. Tudi iz tega razloga niso podani pogoji za odlog.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo obdolženčev zagovor, ki ga pritožnik ponavlja v pritožbi, da obdolženec ni vedel, da uporablja ponarejeno javno listino glede na ugotovljeno višino denarja, ki ga je obdolženec izročil soobdolžencu, da mu je priskrbel vozniško dovoljenje, predvsem pa glede na ugotovljeno dejstvo, ki izhaja iz odgovora Ministrstva za zunanje zadeve ..., katerega je sodišču na vprašanje ali je obdolženec pred vojni opravljal vozniški izpit in da zaradi begunstva ni mogel vozniškega dovoljenja prevzeti pri upravnem organu, posredovala Ambasada ... v letu 1998, da obdolženec v ... ni voden v kartoteki in registru izdanih vozniških dovoljenj.
ZPP člen 99, 99/2, 138, 138/1, 99, 99/2, 138, 138/1.
tek pritožbenega roka - vročitev sklepa odvetniku - učinki preklica pooblastila odvetniku
Rok za pritožbo je začel teči z vročitvijo sklepa odvetniku, ker je določba 1. odst. 138. čl. ZPP kogentna in ker preklic pooblastila učinkuje šele od sporočila sodišču.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, kije podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na odločbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izda nov sklep o izvršbi.