Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.
Kadar je dokazano, da kljub formalnemu obstoju zakonske zveze med zakoncema ni bilo ekonomske skupnosti, premoženje, ki ga je v tem času sicer z delom pridobil eden od njiju, ni njuno skupno premoženje.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1, 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Objektivna odgovornost organizatorja terenskega jahanja je podana takrat, kadar nastanejo okoliščine povečane nevarnosti za okolico.
Tako ni jahalni konj že vnaprej in po svoji naravi nevaren za okolico, lahko pa je oz. postane tak glede na razmere, v katerih je (npr. na terenu), glede na specifične lastnosti kot so npr. velikost, teža ali siceršnja narava konja (npr. nadpovprečno plašljiv konj, ki s plašnostjo reagira na normalne pojave na jahalnem terenu). Jahanje ni že samo po sebi nevaren šport, ker lahko konj glede na svoje sposobnosti zaznavanja dražljajev iz okolice reagira pred jahačem in ga preseneti s svojim impulzivnim odzivom, pri tem pa jahaču ne ostane dovolj časa za pravilno akcijo. Sodišče mora ugotoviti, katere konkretne okoliščine so tiste, ki jahalnemu konju dajejo pomen in naravo nevarne stvari oz. na kakšen način in v kakšnih konkretnih okoliščinah je bilo organizirano rekreativno jahanje na terenu, da je preraslo v nevarno dejavnost. Šele takšne ugotovitve nudijo sodišču oporo za pravilen zaključek o obstoju objektivne odgovornosti tožene stranke.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332/4, 332, 332/1, 332/1-4, 332/4.
denarni zahtevek
Če sodišče prve stopnje za sodbo zaradi izostanka ugodilo pretiranemu denarnemu zahtevku, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi - čas odloga
Iz posebno upravičenega razloga se lahko izvršba odloži najdalj za 3 mesece. Od vložitve predloga za odlog je preteklo že skoraj eno leto. To pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba odloži iz tega razloga. Tudi iz tega razloga niso podani pogoji za odlog.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožnikoma tekom postopka že izplačala določen denarni znesek na račun nepremoženjske škode in na račun pravdnih stroškov, pa tega ni upoštevalo pri svoji odločitvi in take ugotovitve tudi ni bilo v razlogih sodbe, je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ker sodba tudi ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost republike - višina odškodnine za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za poškodbo vojaka v vojnih razmerah v popolni bojni pripravljenosti ob premiku s položaja na položaj država odgovarja objektivno.
ZZK člen 46, 46/1, 75, 75/3, 46, 46/1, 75, 75/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
vrstni red vpisa - označitev vloge kot zemljiškoknjižne - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Vloga za vpis v zemljiško knjigo mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba
Izročilna pogodba, v kateri je dogovorjena nasprotna dajatev je po svoji naravi tvegana pogodba, vendar pa je treba v primerih, ko gre za prikrajšanje nujnega dednega deleža ugotavljati, ali je pogodba v celoti odplačna, ali je pretežno odplačna, ali pa je pretežno neodplačna.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
O sicer sporni višini vtoževane terjatve in njenem izračunu sodišče zaključi le, da je glavnico tožeča stranka izračunala v skladu z zakonom ki vsebuje istočasno tudi zakonite zamudne obresti, pri čemer je višina zneska dokazana z obračuni. Takšen zaključek pove, da o odločilnih dejstvih, to je o višini denarne terjatve (glavnice in stranskih terjatev), sodba sploh nima razlogov.
Djestvo, da je tožnik imel že pred obravnavano poškodbo - deformacijo nosu, ukrivljen nos, je pomembno pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.