Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine (1. odst. 192. člena ZIZ). Citirana pogoja morata biti podana kumulativno. Kupec je lahko oproščen položitve kupnine samo v primeru, če v izvršilni zadevi nastopa kot edini upnik (2. odst. 191. člena ZIZ), in sicer ne glede na to, da že samo njegova terjatev v celoti presega vrednost prodane nepremičnine s tem, da mora za oprostitev položitve kupnine podati poseben predlog, sodišče pa nato izda o tem poseben sklep. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni mora sodišče skladno z določbo 3. odst. 191. člena ZIZ prodajo nepremičnine razveljaviti.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravdna dejanja po razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo odločitev prve stopnje.
ZS člen 104, 104-2, 104, 104-2. ZIZ člen 143, 151, 143, 151. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - sedež
Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl.
ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da utemeljenost suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ropa, še vedno obstoji tudi po opravljeni prepoznavi in drugih izvedenih dokazih. Tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še vedno obstoji, kar potrjujejo zlasti dosedanji kazenski postopki, v katerih je bil obdoležnec obsojen, pa tudi še trajajoči kazenski postopki zoper njega.
Med nujne operativne razloge štejejo tudi organizacijski ukrepi, ko delodajalec ukine del dejavnosti in opravila prenese na zunanje izvajalce, če takšen ukrep prispeva k njegovi učinkovitosti, zato delavec iz teh razlogov ne more uspešno izpodbijati razvrstitve med trajno presežne delavce.
ZPPSL člen 60, 60/2, 62, 60, 60/2, 62. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 49, 49/1, 49, 49/1. SKPG-90 člen 30, 30/2.
plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbe
Tožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja.
lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.
Ureditev meje je dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje, torej ne gre za predhodno vprašanje. Pravdnega postopka zato ni dopustno prekiniti z napotitvijo stranke, da predlaga ureditev meje v nepravdnem postopku.
Kupec blaga se zahtevku na plačilo dobavljenega blaga ne more uspešno upreti s trditvijo, da je hotel kasneje (po prevzemu blaga) del dobavljenega blaga vrniti prodajalcu. Zato je dolžan plačati kupnino.
prijava terjatve - ponoven preizkus že preizkušene terjatve
ZPPSL ne daje podlage za to, da bi se že preizkušene terjatve še enkrat preizkušale, zato upnik sklepa o napotitvi na pravdo ne more uspešno izpodbijati s predlogom, da naj stečajni upravitelj še enkrat preveri upnikovo dokumentacijo.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ker je štelo, da je obsojenec s svojo vlogo umaknil predlog za obnovo kazenskega postopka. Tako razumevanje obsojenčeve vloge pa je po oceni pritožbenega sodišča bilo napačno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Sodišče ne ugodi predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če je sicer listino, ki je priložena predlogu za izvršbo, mogoče upoštevati kot izpisek iz overjene poslovne knjige, vendar iz nje ni razvidna zapadlost terjatve.
ZKP člen 394, 394/2, 506, 506/4, 394, 394/2, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
V položaju, ko je obsojenec svojo obveznost določeno kot posebni pogoj v pogojni obsodbi izpolnil, je bilo treba postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 394. člena ZKP.
102.a člen ZDR sicer določa (predvsem v zvezi z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja), da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kar pa ne pomeni, da se delavec v takem primeru lahko obrne z zahtevo za varstvo svojih pravic na sodišče, ne da bi to varstvo najprej uveljavljal pri pristojnem organu v organizaciji. 2. odstavek 83. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. Sodišče tako tožbo zavrže, kar pa ne pomeni, da gre za odločitev v škodo delavca. Ta namreč tudi kasneje, v razumnem roku, prav zaradi izostanka pravnega pouka na prvostopnem sklepu delodajalca, lahko ugovarja zoper takšen sklep delodajalca pri pristojnem organu.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, zaradi česar ta ni več dopusten.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - napotitev na pravdo - odločba o odmeri sodne takse
Edina možna posledica dolžnikovega utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, in napotitev na pravdo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne bi mogel doseči. Dolžnikovo pritožbo v delu, s katerim napada opomin za plačilo sodne takse za ugovor, je treba smiselno šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah.
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.