sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - napotitev na pravdo - odločba o odmeri sodne takse
Edina možna posledica dolžnikovega utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, in napotitev na pravdo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne bi mogel doseči. Dolžnikovo pritožbo v delu, s katerim napada opomin za plačilo sodne takse za ugovor, je treba smiselno šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah.
ZDR člen 4, 4/1, 4/2, 100, 100/1, 100/1-5. SKPGD-97 člen 8. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 368.
delodajalec z manj kot 50 zaposlenimi - prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi delavci odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev poslovodni organ. Tega pooblastila ni mogoče prenesti na zunanjega pooblaščenega delavca tožene stranke - odvetnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je izdal pooblaščenec delodajalca - odvetnik, je torej izdala nepooblaščena oseba, zato je nezakonit.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba na premičnine
V kolikor pri opravljanju izvršbe, to je pri rubežu, ne bo mogoče najti dolžnikovih premičnih stvari, upnik pa ne bo podal ustreznih predlogov za nadaljevanje izvršbe v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršba pač ne bo uspešna, vendar hipotetična nemožnost oprave izvršbe ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ.
ZPPSL člen 60, 60/2, 62, 60, 60/2, 62. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 49, 49/1, 49, 49/1. SKPG-90 člen 30, 30/2.
plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbe
Tožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine (1. odst. 192. člena ZIZ). Citirana pogoja morata biti podana kumulativno. Kupec je lahko oproščen položitve kupnine samo v primeru, če v izvršilni zadevi nastopa kot edini upnik (2. odst. 191. člena ZIZ), in sicer ne glede na to, da že samo njegova terjatev v celoti presega vrednost prodane nepremičnine s tem, da mora za oprostitev položitve kupnine podati poseben predlog, sodišče pa nato izda o tem poseben sklep. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni mora sodišče skladno z določbo 3. odst. 191. člena ZIZ prodajo nepremičnine razveljaviti.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravdna dejanja po razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo odločitev prve stopnje.
Delavcu zakonito preneha delovno razmerje po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR zaradi 5-dnevnega neopravičenega izostanka z dela, če mu delodajalec ni odobril koriščenja rednega letnega dopusta, niti mu tega ni odobril za nazaj, delavec pa tudi drugače ni opravičil svoje odsotnosti z dela.
Med nujne operativne razloge štejejo tudi organizacijski ukrepi, ko delodajalec ukine del dejavnosti in opravila prenese na zunanje izvajalce, če takšen ukrep prispeva k njegovi učinkovitosti, zato delavec iz teh razlogov ne more uspešno izpodbijati razvrstitve med trajno presežne delavce.
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.
Kupec blaga se zahtevku na plačilo dobavljenega blaga ne more uspešno upreti s trditvijo, da je hotel kasneje (po prevzemu blaga) del dobavljenega blaga vrniti prodajalcu. Zato je dolžan plačati kupnino.
ZKP člen 394, 394/2, 506, 506/4, 394, 394/2, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
V položaju, ko je obsojenec svojo obveznost določeno kot posebni pogoj v pogojni obsodbi izpolnil, je bilo treba postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 394. člena ZKP.
102.a člen ZDR sicer določa (predvsem v zvezi z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja), da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kar pa ne pomeni, da se delavec v takem primeru lahko obrne z zahtevo za varstvo svojih pravic na sodišče, ne da bi to varstvo najprej uveljavljal pri pristojnem organu v organizaciji. 2. odstavek 83. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. Sodišče tako tožbo zavrže, kar pa ne pomeni, da gre za odločitev v škodo delavca. Ta namreč tudi kasneje, v razumnem roku, prav zaradi izostanka pravnega pouka na prvostopnem sklepu delodajalca, lahko ugovarja zoper takšen sklep delodajalca pri pristojnem organu.
Osnovno plačo delavca je mogoče pravno-veljavno spremeniti le s spremembo pogodbe o zaposlitvi, torej s soglasjem volj obeh strank ali na podlagi dokončnega sklepa delodajalca o določitvi spremenjene osnovne plače v zvezi z razporeditvijo na določeno delovno mesto in razvrstitvijo tožnikovega delovnega mesta v ustrezni tarifni in plačilni razred.
ZS člen 104, 104-2, 104, 104-2. ZIZ člen 143, 151, 143, 151. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - sedež
Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl.
ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.
Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe glede denarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to pa pomeni izkaz objektivne nevarnosti in ne subjektivne nevarnosti na strani dolžnika.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
Vedenje o odstopu terjatve predvideva vedenje o tem, katera terjatev se odstopa (to je razumljivo samo po sebi), nato pa je nadaljevalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko obvestila o tem, katero terjatev naj plača njej namesto odstopniku, takoj zatem pa, da je tožeča stranka po njegovi oceni toženo stranko obvestila o tem, katera njena terjatev se naj poplača, kar pa glede na dejstvo, da ni šlo ne za prevzem ne za pristop k dolgu, tožene stranke ne prizadene.
Te trditve prvostopnega sodišča si same sebi nasprotujejo.
ZOR člen 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1, 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1.
špediterska pogodba - plačilo za delo - plačilo stroškov
Špediter, ki je za naročnika opravil carinske storitve skladno z naknadno dobljenim dovoljenjem, pri tem pa ni ravnal malomarno, je upravičen do plačila za delo in do povrnitve stroškov.