lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.
Prvostopno sodišče je pri ocenjevanju verjetnosti trditev ene in druge stranke o višini terjatve dolžnika do upnika, zavarovane z akceptnim nalogom, pravilno sklepalo, da imajo večjo težo dokazila dolžnika. Na predložene dolžnikove račune bi se moral upnik, če je hotel uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, odzvati tako, da bi povedal, kako jih je poravnal (vsakega posebej) oziroma, zakaj jih ne priznava. Upnik (pritožnik) ni uspel izkazati verjetnosti, da ima zoper dolžnika terjatev na vrnitev spornega akceptnega naloga, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. odst. 272. člena ZIZ). Ob tem je nepomembno, ali bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel kakšno škodo, saj je pogoj iz 3. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ le dodaten in ne samozadosten pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPPSL člen 60, 60/2, 62, 60, 60/2, 62. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 49, 49/1, 49, 49/1. SKPG-90 člen 30, 30/2.
plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbe
Tožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja.
ZKP člen 394, 394/2, 506, 506/4, 394, 394/2, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
V položaju, ko je obsojenec svojo obveznost določeno kot posebni pogoj v pogojni obsodbi izpolnil, je bilo treba postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti, s smiselno uporabo določbe drugega odstavka 394. člena ZKP.
102.a člen ZDR sicer določa (predvsem v zvezi z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja), da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kar pa ne pomeni, da se delavec v takem primeru lahko obrne z zahtevo za varstvo svojih pravic na sodišče, ne da bi to varstvo najprej uveljavljal pri pristojnem organu v organizaciji. 2. odstavek 83. čl. ZTPDR namreč določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen ko gre za pravico do denarne terjatve. Sodišče tako tožbo zavrže, kar pa ne pomeni, da gre za odločitev v škodo delavca. Ta namreč tudi kasneje, v razumnem roku, prav zaradi izostanka pravnega pouka na prvostopnem sklepu delodajalca, lahko ugovarja zoper takšen sklep delodajalca pri pristojnem organu.
Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe glede denarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to pa pomeni izkaz objektivne nevarnosti in ne subjektivne nevarnosti na strani dolžnika.
Osnovno plačo delavca je mogoče pravno-veljavno spremeniti le s spremembo pogodbe o zaposlitvi, torej s soglasjem volj obeh strank ali na podlagi dokončnega sklepa delodajalca o določitvi spremenjene osnovne plače v zvezi z razporeditvijo na določeno delovno mesto in razvrstitvijo tožnikovega delovnega mesta v ustrezni tarifni in plačilni razred.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Sodišče ne ugodi predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če je sicer listino, ki je priložena predlogu za izvršbo, mogoče upoštevati kot izpisek iz overjene poslovne knjige, vendar iz nje ni razvidna zapadlost terjatve.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - napotitev na pravdo - odločba o odmeri sodne takse
Edina možna posledica dolžnikovega utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, in napotitev na pravdo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne bi mogel doseči. Dolžnikovo pritožbo v delu, s katerim napada opomin za plačilo sodne takse za ugovor, je treba smiselno šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah.
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - objektivni dokazi
Pritožbeno razlogovanje, da se napadena sodba opira zgolj na domneve, ni točno, saj je sodišče prve stopnje svoje dejanske ugotovitve oprlo tudi na nekatere objektivne dokaze. Ti dokazi so predvsem pripomočki za doziranje in pripravo mamila za neupravičeno prodajo, kakor tudi veliko število bankovcev po 1.000,00 SIT, ki so bili skriti in najdeni ob hišni preiskavi na obdolženčevem domu. Navedeni dokazi ob še preostalih, ki jih v napadeni sodbi navaja sodišče prve stopnje, potrjujejo, da obdolženec zaseženih mamil ni hranil zase, temveč za neupravičeno prodajo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.
prijava terjatve - ponoven preizkus že preizkušene terjatve
ZPPSL ne daje podlage za to, da bi se že preizkušene terjatve še enkrat preizkušale, zato upnik sklepa o napotitvi na pravdo ne more uspešno izpodbijati s predlogom, da naj stečajni upravitelj še enkrat preveri upnikovo dokumentacijo.
Ravnanje voznika z dolgoletnimi vozniškimi izkušnjami, ki je brez posebnega razloga (nasproti mu ni pripeljalo nobeno vozilo, cesto pa je dobro poznal, saj je po njej vozil dnevno) vozil preblizu desnemu robu cestišča, zaradi česar je zapeljal na neutrjeno bankino, ni skladno z ravnanjem skrbnega voznika in predstavlja hudo malomarnost.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je plačal deloma s kompenzacijo, deloma z gotovino), vendar so navedene trditve premalo konkretizirane, saj dolžnik sploh ne pove, kolikšen del terjatve je bil poravnan s kompenzacijo in kolikšen s plačilom na roke, niti ne pove, kdaj so bila zatrjevana plačila izvedena. Poleg tega dolžnik za svoje trditve sploh ni predložil nobenih dokazov, zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/2.
plača - razlika plače - izhodiščna plača
Delavec je upravičen do razlike v plači med dejansko prejeto in osnovno plačo v višini izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, če kljub obstoju vsebinskih razlogov, delodajalec o znižanju ni odločil po postopku iz 2. odst. 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. Delodajalec se ne more uspešno sklicevati na sprejem takšne odločitve na organih druge pravne osebe, čeprav je ta njen večinski lastnik.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil.
ZDR člen 4, 4/1, 4/2, 100, 100/1, 100/1-5. SKPGD-97 člen 8. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 368.
delodajalec z manj kot 50 zaposlenimi - prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi delavci odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev poslovodni organ. Tega pooblastila ni mogoče prenesti na zunanjega pooblaščenega delavca tožene stranke - odvetnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je izdal pooblaščenec delodajalca - odvetnik, je torej izdala nepooblaščena oseba, zato je nezakonit.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da utemeljenost suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ropa, še vedno obstoji tudi po opravljeni prepoznavi in drugih izvedenih dokazih. Tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še vedno obstoji, kar potrjujejo zlasti dosedanji kazenski postopki, v katerih je bil obdoležnec obsojen, pa tudi še trajajoči kazenski postopki zoper njega.
Vedenje o odstopu terjatve predvideva vedenje o tem, katera terjatev se odstopa (to je razumljivo samo po sebi), nato pa je nadaljevalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko obvestila o tem, katero terjatev naj plača njej namesto odstopniku, takoj zatem pa, da je tožeča stranka po njegovi oceni toženo stranko obvestila o tem, katera njena terjatev se naj poplača, kar pa glede na dejstvo, da ni šlo ne za prevzem ne za pristop k dolgu, tožene stranke ne prizadene.
Te trditve prvostopnega sodišča si same sebi nasprotujejo.