goljufiv namen - nelikvidna gospodarska družba - neplačilo obveznosti
Če nabavi storilec za nelikvidno gospodarsko družbo delovne priprave za nadaljevanje proizvodnje, da bi na tak način rešil gospodarsko družbo pred stečajem, pa mu to ne uspe, neplačila obveznosti za nabavljene delovne priprave ni mogoče pripisati njegovemu goljufivemu namenu.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
zaključek izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
V konkretnem primeru v tem postopku ni mogoče nadaljevati izvršbe z novo predlaganim izvršilnim sredstvom, saj je bil ta izvršilni postopek že pred vložitvijo takega predloga končan. Faza dovolitve izvršbe se je končala s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, faza oprave izvršbe (v ožjem smislu) pa s sklepom o ustavitvi izvršbe na edino predlaganem izvršilnem sredstvu.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
Razumljivost izreka ni vprašljiva, če se presoja v povezavi z utemeljitvijo sodbe, ki izrek dopolnjuje; tako ni dvoma, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni eno leto in devet mesecev zapora poleg kazni, določene za obravnavano kaznivo dejanje, upoštevalo tudi enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
Besedne zveze "tuje stanovanje" pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja po 152. čl. KZ ni mogoče presojati zgolj v lastninskopravnem smislu, pač pa je treba obstoj tega zakonskega znaka kaznivega dejanja ocenjevati šele v smislu kakršnegakoli upravičenja (pravne podlage) do stanovanja, ki bi izključevalo protipravnost ravnanja.
Kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost osebe, je šteti tudi grožnjo z ubojem, dano po telefonu, če je to podal sosed, s katerim se že daljšo dobo med sabo ne razumeta.
plačilo stroškov kazenskega postopka - ustavitev kazenskega postopka - uporaba zakona
Uporaba določb ZKP glede stroškov kazenskega postopka, ki jih plača oškodovanec kot tožilec, glede na čas prevzema kazenskega pregona in glede na čas izdaje sklepa o ustavitvi kazenskega postopka ni mogoča, ker novel ZKP takšne kombinacije ne predvideva.
ZPP (1977) člen 83, 365/1, 83, 365/1. ZOR člen 388, 388.
legitimacija - napačna označba stranke - zastaranje - pretrganje
Tožena stranka ne more izpodbijati zavrnilne sodbe v delu, ki se ne tiče nje, saj se njena obveznost iz sodbe s tem ne bi v ničemer spremenila. Tudi če je v tožbi tožena stranka napačno označena, pa je tožnik med pravdo to procesno pomanjkljivost odpravil s pravilno označbo toženke, se zastaralni rok pretrga že z vložitvijo tožbe.
poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena - kulturni spomenik
Neutemeljene pa so tudi navedbe zagovornice, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno v zvezi s pomenom zatrjevane gomile in o škodi zaradi njenega uničenja. Uničena gomila sodi v zavarovano arheološko območje K. B. - B., ki je v celoti razglašeno za kulturni spomenik. Samo dejstvo, da je bilo to področje že delno raziskano v začetku tega stoletja in koncem prejšnjega stoletja s strani raziskovalca J. P., kot navaja zagovornica v pritožbi, še ne pomeni, da bi bil pomen zatrjevane gomile kakorkoli zmanjšan. Da gomila le ni bila raziskana v celoti, je razvidno tudi iz izpovedbe arheologa B. K.. Glede na sklop, v katerega je sodila uničena gomila, torej celotno zavarovano arheološko območje prazgodovinskih gomil, pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje o njenem pomenu in o tem, da je z njenim uničenjem nastala nepopravljiva škoda, pravilni.
neobrazložen ugovor - dokaz - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovoru priložena listina ni dokaz o plačilu oziroma o prenehanju upnikove terjatve do višine v pobot uveljavljene terjatve dolžnika, temveč zgolj dolžnikov predlog (ponudba) za večstranski pobot ostalim strankam pobota.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtožencu izhaja iz njegove obsežne kriminalne dejavnosti, povezane z zasvojenostjo z mamili, za nabavo katerih uporablja denar pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj za katerih storitev je že bil kaznovan.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 73, 73/2, 73, 73/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - predhodni postopek - procesna predpostavka
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca oz. delodajalca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, zato sodišče ne sme tožbe delavca zavreči. V določbi 2. odst. 73. čl. ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, poleg tega pa ZTPDR v 2. odst. 83. čl. delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja.
Če je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo oz. se obveznost glasi v tuji valuti, upnik ni upravičen do zakonitih zamudnih obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95), temveč, v skladu z načelom enake vrednosti terjatev (15. člen ZOR), le do zamudnih obresti za devizne vloge na vpogled.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ob preizkusu pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP ugotovil, da je le-ta še vedno podan, saj je obdolženec kot odvisnik od mamil v razdobju dveh ur vlomil v dva osebna avtomobila, zato da bi prišel do vrednejših predmetov za prodajo, pri čemer je istočasno zoper njega v teku še pet drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se zavzema za odreditev hišnega pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZST člen 13, 13. ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 186, 203, 1089, 186, 203, 1089.
odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - nova škoda
Oškodovanec je do nove oz. dodatne odškodnine upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje oškodovančevega - tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo (v tem primeru ob sklenitvi poravnave), po normalnem teku stvari, gotovo ni bilo mogoče pričakovati.
Ureditev meje je dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje, torej ne gre za predhodno vprašanje. Pravdnega postopka zato ni dopustno prekiniti z napotitvijo stranke, da predlaga ureditev meje v nepravdnem postopku.
ZPP člen 370, 370-3, 370, 370-3. ZDR člen 90, 90. ZDSS člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1.
disciplinski postopek - obteževalne okoliščine - poslovodja
Dolžnost delavke - poslovodkinje, ki je bila tudi članica upravnega odbora in sindikalni zaupnik, je, da opravlja dejavnost trgovanja po predpisih, za kar je kot poslovodkinja tudi zadolžena. Prav tako ne sme hraniti dobavnice na domu, temveč na delovnem mestu. S tem, ko je tožnica omogočala nabavo blaga brez zavarovanja plačila, je huje kršila delovne obveznosti, zato niso podani pogoji za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvšitev bi se pogojno odložila.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ker je štelo, da je obsojenec s svojo vlogo umaknil predlog za obnovo kazenskega postopka. Tako razumevanje obsojenčeve vloge pa je po oceni pritožbenega sodišča bilo napačno.