Iz listin v spisu ne izhaja odločilno dejstvo za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. člena ZIZ: da se je v tem izvršilnem postopku poleg žage zarubila še katera druga stvar, ki ne bi bila prodana na drugi javni dražbi.
ZZK člen 44, 44. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zaznamba spora
Višina tožbenega zahtevka in nezadostnost dolžnikovih sredstev nista okoliščini, s katerimi mora upnik izkazati subjektivno nevarnost onemogočenja ali otežitve uveljavitve svoje terjatve. Verjetnost denarne terjatve je podana, če je izkazana pravica do denarnega zneska, ne glede na nesklepčnost tožbe s tožbenim zahtevkom, ki vpliva na vprašanje utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Kadar je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ni mogoče dovoliti zaznambe spora v zemljiški knjigi.
Postopek prisilne poravnave je mogoče ustaviti iz razloga iz 3. točke prvega odst. 34. čl. ZPPSL samo v primeru, če je mogoče z gotovostjo sklepati, da v načrtu finančne reorganizacije navedene metode ne bodo odpravile vzrokov insolventnosti oziroma prezadolženosti, ali da te temelje na povsem nerealnih postavkah. V primeru, da načrt finančne reorganizacije izkazuje verjetnost izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, uporaba tega določila ni mogoča.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
obnova postopka - sklep o ustavitvi novega postopka - obseg odločitve
Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ob primernem vrednotenju olajševalnih in obteževalnih okoliščin obtožencu izreklo pravično kazensko sankcijo, to je glavno kazen enega leta zapora. Pri tem je pravilno upoštevalo obtoženčevo dosedanjo neobravnavanost pri sodniku za prekrške in nekaznovanost na območju Slovenije, pa tudi njegove preživninske obveznosti. Kot obteževalno okoliščino pa je upoštevalo vožnjo pod vplivom alkohola, čeprav je poklicni voznik. Obtožencu je bila glede na vožnjo pod vplivom alkohola tudi izrečena primerno dolga stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila C in E kategorije za čas deset mesecev.
Za izrek kazenske sankcije le ni odločilna obtoženčeva kaznovanost, sicer zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ampak prognoza njegovega bodočega vedenja, ki jo je mogoče oceniti kot pozitivno, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Obdolženčeva dosedanja kaznovanost pa je prišla dovolj do izraza pri določitvi višine posamičnih kazni in jo je bilo seveda potrebno upoštevati tudi pri določitvi enotne kazni v okviru pogojne obsodbe, to je sedmih mesecev zapora.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi dolžnik v ugovoru ali kasneje v tem izvršilnem postopku (prim. 7. odst. 38. člena ZIZ) zahteval povrnitev stroškov ugovora, zato sodišče ne bi smelo upniku naložiti, da dolžniku povrne ugovorne stroške.
ZPPSL člen 42, 42/1, 61, 61/1, 42, 42/1, 61, 61/1.
stečaj - prijava terjatve v tuji valuti - prisilna poravnava v stečaju - tečajne razlike - izvršilni naslov - terjatev v domači valuti
Z devizno klavzulo zavarovane terjatve iz naslova delavskih obveznic so se po prijavi terjatve pravnih prednikov tožeče stranke v stečaju nad toženo stranko spremenile v zahtevek na plačilo denarne terjatve v domači valuti.
Po določbi 1. odst. 42. člena ZPPSL/89 pa ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike (in njihove pravne naslednike - univerzalne ali singularne), katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova.
Izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev v domači valuti, pa v konkretnem primeru onemogoča kasnejšo valorizacijo tolarske terjatve.
Če se je postopka udeleževal kot pooblaščenec stranke nekdo, ki ni imel od nje potrebnega dovoljenja oz. pooblastila (za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. čl. ZPP/77, če njegova dejanja pozneje s strani stranke niso bila odobrena.
ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova postopka - novo dejstvo
Dejstvo, ki ga je sodišče pri odločanju že upoštevalo, ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za obnovo postopka.
zaključek izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
V konkretnem primeru v tem postopku ni mogoče nadaljevati izvršbe z novo predlaganim izvršilnim sredstvom, saj je bil ta izvršilni postopek že pred vložitvijo takega predloga končan. Faza dovolitve izvršbe se je končala s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, faza oprave izvršbe (v ožjem smislu) pa s sklepom o ustavitvi izvršbe na edino predlaganem izvršilnem sredstvu.
ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep, s katerim je izdana predhodna odredba, in sodišče prve stopnje ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
oškodovanec kot tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočnost
Oškodovanec kot tožilec je že po ugotovljeni pravnomočnosti oprostilne sodbe vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi imel na razpolago novo pričo. Sodišče prve stopnje je to njegovo prošnjo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
KZ člen 325, 325. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
prekoračitev obtožbe
Obtožba ni prekoračena, če je dodatna kršitev cestno prometnega predpisa navedena samo v sodbenih razlogih. Pomeni pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je treba takšno sodbo razveljaviti.
Razumljivost izreka ni vprašljiva, če se presoja v povezavi z utemeljitvijo sodbe, ki izrek dopolnjuje; tako ni dvoma, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni eno leto in devet mesecev zapora poleg kazni, določene za obravnavano kaznivo dejanje, upoštevalo tudi enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
goljufiv namen - nelikvidna gospodarska družba - neplačilo obveznosti
Če nabavi storilec za nelikvidno gospodarsko družbo delovne priprave za nadaljevanje proizvodnje, da bi na tak način rešil gospodarsko družbo pred stečajem, pa mu to ne uspe, neplačila obveznosti za nabavljene delovne priprave ni mogoče pripisati njegovemu goljufivemu namenu.
ZIP člen 16, 16/1, 50, 16, 16/1, 50. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 17, 17/1, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - vezanost na izvršilni naslov
Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na izvršilni naslov vezano (prim. 1. odst. 16. člena ZIP, sedaj 1. odst. 17. člena ZIZ) ter ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega.