ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. SZ člen 44, 117, 44, 117.
prodaja stanovanja - podlaga - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - neupravičena obogatitev
Dolžnost plačevanja najemnine je bila tožničina dolžnost, temelječa na Stanovanjskem zakonu in to do trenutka, ko je bilo s sodno odločbo toženi stranki naložena obveznost s tožečo stranko skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje. Zato kljub naknadni sklenitvi kupoprodajne pogodbe za stanovanje ni prišlo do nobenega neupravičenega prikrajšanja oziroma obogatitve brez pravne podlage na nobeni strani.
Pri oceni vrednosti solastnega premoženja ni mogoče upoštevati okoliščine, da je imela nasprotna udeleženka, ki je solastnica, na stanovanju stanovanjsko pravico.
Ker pritožba zoper sklep, izdana na drugi stopnji, ni dovoljena, ni dovoljena tudi pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki je s takšnim sklepom postala pravnomočna, ter je bilo tedaj o isti zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zasebne tožilke, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - dednopravne pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker zapustnica v izročilni pogodbi ni izrecno navedla, da se pogodba nanaša tudi na premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, prednika ne moreta zahtevati, da sodišče v zapuščinskem postopku odloči, da vrnjene nepremičnine pripadejo prevzemnikom.
Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je na podlagi 2. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ izvršilni naslov. V ugovoru zoper sklep z dne 30.11.1998, ki ima značaj sklepa o zavarovanju, zanj pa se na podlagi 239. čl. ZIZ uporabljajo določbe Zakona o izvršbi, dolžnik ni navedel takšnih razlogov, s katerimi bi lahko uspešno izpodbijal sklep, izdan na podlagi izvršilnega naslova.
motenje posesti - dejansko stanje - motilno dejanje - restitucija
Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj
Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20956
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožba utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni v zadostni meri ukvarjalo z odločilnim dejstvom, ki izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, da je na kritičnem odseku ceste (zaradi širine vozišča 4,10 metra) srečevanje nemogoče, če oba voznika pred srečevanjem ne prilagodita vožnje in položaja na vozišču. Prometna situacija (preglednost 92 metrov) pa je obema voznikoma, ki sta vozila drug proti drugemu, omogočala, da bi pravočasno reagirala na nevarnost in zagotovila pogoje za varno srečevanje. Ker izvedenec ni ugotovil, s kakšno hitrostjo je vozila oškodovanka iz nasprotne smeri, ter tudi ni upošteval vseh objektivnih podatkov za ugotovitev njene vožnje pred trčenjem, ki izhajajo iz skice prometne nezgode, obstaja dvom v pravilnost njegove časovno potne analize in s tem tudi zaključkov, ki iz te nepopolne analize izhajajo, in na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, da je prometno nesrečo povzročil obtoženec, ker je pred nesrečo vozil po sredini vozišča in s tem onemogočil nasproti vozečemu vozilu srečanje in vožnjo mimo in ker ni takoj reagiral tako, da bi umaknil svoje vozilo k desnemu robu vozišča, zaradi česar je prišlo do trčenja med obema voziloma.
preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče mora pri določanju višine preživninske obveznosti poleg materialnih možnosti staršev ugotoviti tudi kolikšne so potrebe otroka. Če namesto tega zgolj navaja, da so potrebe otroka običajne, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
obnova postopka - sklep o ustavitvi novega postopka - obseg odločitve
Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.