V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
ZPP člen 206, 339/1, 339/2, 339/2-14, 206, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Prvostopno sodišče mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopne odločitve ni moč preizkusiti. Odločitev o reševanju predhodnega vprašanja se mora nanašati na pravno razmerje med subjektivno istimi pravdnimi strankami.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Ker pritožba zoper sklep, izdana na drugi stopnji, ni dovoljena, ni dovoljena tudi pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki je s takšnim sklepom postala pravnomočna, ter je bilo tedaj o isti zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zasebne tožilke, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je podcenilo vse omejitve tožničinih življenjskih aktivnosti, ki jih je opravljala in ki bi jih po rednem teku stvari opravljala v prihodnosti. Potrebno je poudariti in dati večjo težo dejstvu, da je tožnica profesorica telesne vzgoje in da je bila ob poškodbi stara šele 32 let. Bolečine in posledično manjša gibljivost v rami bo za tožnico tudi v bodoče pomenila hudo oviro pri opravljanju njenega poklica in športnem udejstvovanju izven delovnega časa. Zato je tožnica tudi glede na sodno prakso v podobnih primerih iz tega naslova upravičena do 850.000,00 SIT.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
plačilni nalog - odločba o glavni stvari - obličnost avtorskih pogodb - honorar - odločanje po prostem preudarku
Ob izdaji plačilnega naloga so bili podani zakoniti pogoji za njegovo izdajo (1. odstavek 446. člena ZPP), po ugovoru tožene stranke pa je sodišče prve stopnje pravilno meritorno odločalo o zahtevku. Temelj obveznosti ne more biti račun, temveč pogodba ali zakon.
Honorar je plačilo, ki gre avtorju ne le na podlagi pogodbe, temveč že na podlagi samega zakona, kolikor z oblično pogodbo ni drugače dogovorjeno.
Višino plačila je sodišče prve stopnje določilo ob uporabi določbe 223. člena ZPP. Pri tem je kot primerno merilo uporabilo znesek honorarja za avtorsko polo po prilogi k sporazumu o pravicah, obveznostih in odgovornosti založniških organizacij in avtorjev pri sklepanju pogodb. Ali je tožena stranka podpisnica tega sporazuma ali ne, ni pomembno. Sodišče prve stopnje ga namreč ni uporabilo kot zavezujoč pravni vir.
Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti poštevno v vsem,kot se glasi.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Predpostavke civilnega delikta in odškodninsko odgovornost mora dokazati tisti, ki jo zatrjuje.
Predpisana je pripoznava tožbenega zahtevka in ne dejstev v zvezi z zahtevkom. Priznanje podpisa na pogodbi še ne pomeni priznanje terjatve iz pogodbe.