Obstoj soposesti stanovanjskih prostorov ni odvisen od tega, ali se spalnica uporablja za spanje in kuhinja za kuhanje, ampak je odvisen od tega, ali ima posestnik dejansko oblast nad posameznim stanovanjskim prostorom.
odškodninska odgovornost - soodgovornost tožnika pri prometni nezgodi
Če je sodišče štelo, da je tožnik soodgovoren, ker hitrosti vožnje ni prilagodil razmeram na cesti, bi moralo raziskati tiste okoliščine, ki izhajajo iz določbe 45. čl. ZTVCP (Uradni list SFRJ št. 50-672/1988...)
Tožeča stranka je zamudila rok za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče štelo tožbo za umaknjeno. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka mora predlagatelj predložiti pritožbo zoper sklep, ne pa vlogo, s katero je popravil tožbo, saj bi to dejanje moral opraviti že pred izdajo sklepa o umiku.
Obtoženec je oškodovanko od zadaj močno stisnil za pas, ter jo nato zagrabil za prsi in jo otipaval proti njeni volji, ter se jo pri tem nag in s svojim spolnim udom v erekciji dotikal po zadnjici, torej jo je z uporabo sile prisilil, da je trpela spolno dejanje (otipavanje) zaradi zadovoljitve njegovega spolnega nagona. Ker je dokazano, da je za dosego svojega cilja, to je zadovoljitve spolnega nagona, uporabil silo, ni utemeljena pritožba, ki meni, da bi ravnanje obtoženca lahko pomenilo le kaznivo dejanje grdega ravnanje ali pa razžalitve.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Kadar glavoboli, težja koncentracija in vrtoglavice obstajajo le v času bolniškega staleža neposredno po poškodbi, je odškodnina za take težave zajeta že v znesku, prisojenem za prestane telesne bolečine.
oprostitev plačila sodne takse - vpliv kreditov na ugotavljanje dohodkov taksnega zavezanca
Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev, so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta. Dohodek stranke predstavlja njene netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.).
Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno.
sklep o izvršbi - ugovor - neobrazložen ugovor - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe
Ugovor, v katerem dolžnik za zatrjevana dejstva ni ponudil dokazov, je neobrazložen in zato neutemeljen. Za odlog izvršbe mora biti poleg ene izmed predpostavk iz 1.odstavka 71.člena ZIZ izkazana tudi verjetnost nastanka znatnejše škode. Ker dolžnik niti ni zatrjeval nastanka znatnejše škode, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 226, 226/2, 226/3. ZPP člen 366, 366.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen - stroški odgovora na pritožbo zoper sklep
Če dolžnik ne izpolni obveznosti, ki jo lahko izpolni samo on, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Stroški odgovora na pritožbo zoper sklep po zakonu niso potrebni stroški.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo
Če tožnik ni uspel v pravdi le z neznatnim delom zahtevka, pa glede tega dela zahtevka niso nastali posebni stroški, je upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka.
Ker že v stečajnem postopku imetništvo delnic ni bilo prerekano, ampak je bilo nasprotno tožeči stranki izrecno priznano, pritožbena trditev, da je njen uspeh v tem, da ji je lastništvo delnic tožena stranka izrecno prvič priznala šele v tem postopku, ne drži. Po kriteriju uspeha v pravdi mora stranka, ki v pravdi popolnoma propade, nasprotni stranki povrniti njene stroške (1. odst. 154. člena ZPP/77).
Očitna pisna pomota je nedvomno nastala, ko je sodišče prve stopnje takso za odgovor na tožbo odmerilo v znesku 135.000,00 SIT, pri sami odmeri stroškov po stroškovniku pa upoštevalo napačen znesek 105.000,00 SIT.
Če predlagatelj z izdajo začasne odredbe zasleduje cilj, ki nima nikakršne zveze z vtoževano terjatvijo, tedaj ni mogoče doseči namena zavarovanja in mora sodišče predlog zavrniti.
Ker pritožba zoper sklep, izdana na drugi stopnji, ni dovoljena, ni dovoljena tudi pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki je s takšnim sklepom postala pravnomočna, ter je bilo tedaj o isti zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zasebne tožilke, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.