V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
VSL44015
ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5.
pristojnost - spor iz avtorske pravice
Presoja, ali gre za spor iz avtorske pravice, je odvisna od presoje vsebine pogodbe, na kateri tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek. Z njo se je tožnik zavezal, da bo uredil tečaje tujih jezikov, ki jih organizira tožena stranka. Tega dela ni mogoče opredeliti kot avtorskega, torej kot individualne intelektualne stvaritve z določenega področja ustvarjalnosti (1. odst. 5. člena ZASP), takšnega značaja pa mu tudi ne more dati pogodbeno določilo o naravi plačila po tej pogodbi - to določilo ima lahko vpliv le na način obračuna pogodbenega plačila.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - začasna odredba - varstvo koristi otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi je potrebno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine, pri čemer je pri tehtanju, kakšna odločitev je v skladu s koristmi otrok, potrebno predvsem ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti in predvidevati bodoče izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je podcenilo vse omejitve tožničinih življenjskih aktivnosti, ki jih je opravljala in ki bi jih po rednem teku stvari opravljala v prihodnosti. Potrebno je poudariti in dati večjo težo dejstvu, da je tožnica profesorica telesne vzgoje in da je bila ob poškodbi stara šele 32 let. Bolečine in posledično manjša gibljivost v rami bo za tožnico tudi v bodoče pomenila hudo oviro pri opravljanju njenega poklica in športnem udejstvovanju izven delovnega časa. Zato je tožnica tudi glede na sodno prakso v podobnih primerih iz tega naslova upravičena do 850.000,00 SIT.
ZTLR člen 77, 78, 78/2, 77, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/3, 378, 378/2, 442, 191, 191/3, 378, 378/2, 442.
motenje posesti - sprememba tožbe
Sprememba načina motilnega dejanja v tožbi predstavlja dopolnitev in popravo navedb, ne pa spremembe tožbe, kajti bistvena vsebina tožbe je, da tožnik ni mogel odkleniti vrat in priti v stanovanje.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Predpostavke civilnega delikta in odškodninsko odgovornost mora dokazati tisti, ki jo zatrjuje.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZOR člen 173, 174, 175, 176, 177, 173, 174, 175, 176, 177.
objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je bila tožena stranka imetnik stružnice. Pritožbenega sodišča tako ne prepričajo navedbe pritožbe o tem, da stružnica ni bila njihova last, saj takšne trditve dokazi, izvedeni na prvi stopnji, ne potrjujejo. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala pri delu s stružnico kot nevarno stvarjo, po načelu objektivne odgovornosti.
Za strah je primerna odškodnina 50.000,00 SIT; tožniku gre le odškodnina za sekundarni strah, saj primarni ni bil ne dalj časa trajajoč ne posebej intenziven; za telesne bolečine 600.000,00 SIT glede na trajanje in stopnjo ter obseg bolečin kot tudi nelagodnosti med zdravljenjem; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 400.000,00 SIT, saj je zmanjšanje nastalo v manjši meri, a je zaradi tožnikove sorazmerne mladosti treba upoštevati tudi trajanje škode v bodočnosti.