pogodba o dosmrtnem preživljanju - dednopravne pogodbe v postopku denacionalizacije
Ker zapustnica v izročilni pogodbi ni izrecno navedla, da se pogodba nanaša tudi na premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, prednika ne moreta zahtevati, da sodišče v zapuščinskem postopku odloči, da vrnjene nepremičnine pripadejo prevzemnikom.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
Obstoj soposesti stanovanjskih prostorov ni odvisen od tega, ali se spalnica uporablja za spanje in kuhinja za kuhanje, ampak je odvisen od tega, ali ima posestnik dejansko oblast nad posameznim stanovanjskim prostorom.
Naročitelj je posredniku odškodninsko odgovoren za škodo, ki mu je nastala, če je v postopku pogajanj in sklepanja prodajne pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik, ravnal nepošteno.
Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.
Če predlagatelj z izdajo začasne odredbe zasleduje cilj, ki nima nikakršne zveze z vtoževano terjatvijo, tedaj ni mogoče doseči namena zavarovanja in mora sodišče predlog zavrniti.
umik obtožbe - oškodovanec - domneva o nenameravanem nadaljevanju pregona - opozorilo o posledici neopravičenega izostanka
Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.
vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
varnostni ukrep - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Pri ponovni odločitvi glede trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu mora sodišče prve stopnje presoditi ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje tega varnostnega ukrepa v zdravstvenem zavodu, glede na njegovo kurativno naravo in namen ukrepa, da je odprava storilčeve nevarnosti ali pa so podani le še medicinski razlogi za izvajanje zdravstvenega ukrepa, to je zdravljenja ambulantno, kar pa pogojuje ustavitev varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
ZTLR člen 77, 78, 78/2, 77, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/3, 378, 378/2, 442, 191, 191/3, 378, 378/2, 442.
motenje posesti - sprememba tožbe
Sprememba načina motilnega dejanja v tožbi predstavlja dopolnitev in popravo navedb, ne pa spremembe tožbe, kajti bistvena vsebina tožbe je, da tožnik ni mogel odkleniti vrat in priti v stanovanje.
Na podlagi ocene izvedenih dokazov, zlasti izvedenskega mnenja, je pravilno sklepanje prvega sodišča, da je toženec motil posest tožeče stranke. Toženec, ki je edini imel dostop, je zamašil vod pod 3. revizijskim jaškom, s čimer je povzročil zamašitev kanala in dvig odpadne vode v 2. revizijskem jašku.
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
Ker pritožba zoper sklep, izdana na drugi stopnji, ni dovoljena, ni dovoljena tudi pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki je s takšnim sklepom postala pravnomočna, ter je bilo tedaj o isti zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zasebne tožilke, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
motenje posesti - dejansko stanje - motilno dejanje - restitucija
Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj