ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408, 403, 404, 405, 406, 407, 408. SZ člen 129, 129/3, 129, 129/3. ZSR člen 40, 40.
službeno stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - začasna uporaba - dodelitev stanovanjske pravice - alternativna obveznost
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
ZGD člen 134, 580, 580/5, 580/6, 134, 580, 580/5, 580/6.
kapitalska družba - odgovornost družbenikov
Z določbami ZGD v določenih rokih neusklajene obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini se niso preoblikovale v družbe z neomejeno odgovornostjo, temveč se je izpostavila (le) dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov oz. delničarjev. Ker pa so se morale takšne neusklajene kapitalske družbe likvidirati, je imela obravnavana določba ZGD pomen le na relativno kratko časovno obdobje. Zato je ta odgovornost družbenikov lahko bila vezana le na čas, ki ga je ZGD postavil za zadnji rok uskladitve, torej (le) za obveznosti, ki so za družbo nastale od izteka roka za uskladitev do likvidacije, oz. še 5 let po prenehanju družbe.
V okviru določb iz 78. člena ZTLR po katerih sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, mora ugotavljati ali je toženec z izgradnjo spornega zidu prekoračil svoja pooblastila iz izvršilnega dovolila in moti tožnico v njeni posesti uporabe sporne poti.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
Urgenca za pospešitev postopka, ki zgolj opozarja na prepočasno delovanje sodišča, ni obrazložena vloga, zato gre odvetniku nagrada le za kratek dopis, ne pa po vrednosti predmeta izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 51, 51/2, 52. ZIP člen 251c, 251c.
nepremičnina - nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev
Za odločitev v pravdi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nakdanji tožničin mož, tožnica pa zatrjuje, da so te nepremičnine njuno skupno premoženje, je kot bistveno najprej treba rešiti vprašanje, od kdaj do kdaj je trajala zakonska zveza tožnica z njenim nekdanjim možem in ali je bila sporna nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. Če se ugotovi, da predmetne nepremičnine predstavljajo skupno premoženje nekdanjih zakoncev, pa je v nadaljevanju treba ugotoviti, ali jih je tožničin mož obremenil brez ženinega soglasja. Če je bilo temu tako, je predmet izvršbe lahko le 1/2 nepremičnin, saj jih je tožničin mož lahko obremenil le do višine svojega deleža na skupnem premoženju. Dobrovernost toženca pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice s tožničinim nekdanjim možem za odločitev ni bistvena okoliščina, saj so bile predmet sporazuma nepremičnine in ne premičnine.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
ZPPSL člen 15, 27, 27/2, 27/3, 71, 15, 27, 27/2, 27/3, 71. ZPP člen 110/2, 110/3, 110/2, 110/3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - predujem za stroške - podaljšanje roka za plačilo predujma
V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.
Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.