Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
Obdolženčevo sposobnost razsojanja in obvladovanja v času, ko je vbrizgal heroin pokojnemu oškodovancu, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke nevropsihiatrične stroke in slednja pri obdolžencu ni ugotovila nič takega, kar bi bistveno vplivalo na njegovo prištevnost.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.
Ker sta se stranki dogovorili za obročno odplačevanje terjatve, to niso občasne terjatve in zato ne veljajo določila člena 372 ZOR o triletnem zastaralnem roku.
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor zoper sklep o izvršbi, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pritožba nima prav, ko trdi, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi napadene sodbe glede vrste naklepa, s katerim je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje v razlogih res navaja, da pri obdolžencu ugotavlja eventualni naklep, vendar ta ugotovitev v ničemer ne nasprotuje izreku sodbe. V njem namreč ni zapisano, da bi obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
ZPod člen 165, 165/1, 165, 165/1, 165, 165/1. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
stečaj - odgovornost - zavrženje tožbe
Podjetje ustanovljeno po Zakonu o podjetjih s polno odgovornostjo (p.o.) odgovarja za obveznosti s svojim premoženjem ne pa ustanovitelji. V primeru prenehanja obstoja zaradi stečaja se tožba zoper takega toženca zavrže.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
odlog izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - izločitev sredstev
Zakonska posledica odloga izvršbe na dolžnikov predlog je izločitev ustreznega zneska denarnih sredstev, ne pa sprostitev (deblokada) zarubljenih denarnih sredstev.
ZPP člen 149, 149/1, 149/5, 295, 149, 149/1, 149/5, 295.
vročilnica - vročanje - osebno vročanje - glavna obravnava v odsotnosti toženca
V obravnavanem primeru je na vročilnici zapisan le datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu, oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom (tožencem) in prejemnikom. Iz takšne vročilnice pa v skladu z določbami 149. člena ZPP (1977) izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik pošiljke, torej toženec. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in ta velja za resnično, če toženec ne dokaže nasprotno.