Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
Navedbe, da bi bilo potrebno znesek, ki je predmet izvršbe, zmanjšati, češ da blago ni bilo v celoti dobavljeno, ne predstavljajo ugovornega razloga, saj bi jih moral dolžnik uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Glede na to, da je bil izvršilni naslov-sodba izdana v letu 1995, zatrjevana plačila pa so bila izvršena v letih 1992 in 1993, dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. tč 50. člena ZIP), niti ni izkazal nobenega drugega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP.
V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.
ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1. ZPP člen 17, 17.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vročanje ugovora v odgovor upniku
Obvezna sestavina odločitve o ugovoru zoper pravnomočni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in opravljenih izvršilnih dejanj. Odločitev, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ni niti predvidena niti podana, vendar pa ni nepravilna. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obvezna uporaba določila 1. odst. 57. člena ZIZ o vročanju ugovora v odgovor upniku pred odločitvijo o ugovoru.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Po določbi 8. točke 55. člena ZIZ je mogoče v izvršilnem postopku uveljavljati le dejstva, na podlagi katerih je terjatev prenehala, in ki so nastopila v času, ko jih dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku (gospodarskem sporu), iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
Če prvo sodišče ne ugotovi vseh odločilnih dejstev, gre za tako pomanjkljivost, zaradi katere je treba razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - prehod obveznosti
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, katerih obstoj je potreben za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem, ki je nato lahko podlaga za zavrnitev negatornega zahtevka. Zakona določa dva pogoja, ki sta potrebna za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem in sicer, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let in da lastnik služne stvari temu ni nasprotoval.
Po določbi 267. čl. je res mogoče izdati začasne odredbe tudi pred uvedbo sodnega postopka. Toda takrat, kadar se zahteva izdaja začasne odredbe med pravdo, mora biti ta v zvezi s tožbenim zahtevkom.
Za potrditev, da je bila med pravdnima strankama resnično sklenjena pogodba, ni zadosti dokazov, saj niti iz ene od predloženih listin ne izhaja volja oziroma pripravljenost tožene stranke po sklenitvi take pogodbe.