sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zanikanje poslovnega razmerja
Dolžnik je zanikal, da bi pri upniku naročil letalske vozovnice. Navedeno dejstvo bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Obstoj poslovnega razmerja oz. naročila pa bo moral v nadaljevanju postopka dokazati upnik.
prodajna pogodba - pravice kupca - izročitev stvari - lastninska pravica - plačilo kupnine
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.
Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, upnik pa jo plača v naknadnem roku, vendar o tem hkrati posebej ne obvesti sodišča, ni mogoče šteti, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
začasna odredba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo o preživljanju zakonca mora sodišče raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali je izdaja predlagane odredbe potrebna, da se zakoncu omogočijo sredstva za preživetje.
Ob dejstvu, da ima tožena stranka glede stanovanja, ki ga zaseda, sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas, sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi zahtevku tožeče stranke na izročitev spornega prostora, ki predstavlja del stanovanja, ki ga zaseda tožena na podlagi najemne pogodbe, dokler ta ni ustrezno spremenjena ali razveljavljena.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 55, 55/1, 55/1-8, 56.
ugovorni razlogi - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - ugovor neobstoja obveznosti - plačilo zamudnih obresti v izvršilnem naslovu
Ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila (8. točka 55. člena ZIZ) ni podan, ter je dolžnikov delodajalec sporočil, da je preživnina v višini 30.000,00 SIT, odtegnjena od plače za april 1999, ne nanaša na predmetno izvršilno zadevo, ampak na prejšnje izvršilno zadevo. Ugovor, da je zahtevek za plačilo zamudnih obresti neutemeljen, ker iz izvršilnega naslova takšna obveznost ne izhaja, bi dolžnik lahko uspešno uveljavljal le v okviru 8-dnevnega govornega roka.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.
Sodba ni obrazložena na način, kot je predpisan v sedmem odstavku 364. člena ZKP, po katerem mora namreč sodišče tudi določno in popolno navesti razloge, ki so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj.
Za vsak odmik od načrta oziroma pogodbenih del, mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. To da je naročnik hišo, v kateri je bil zgrajen dodatni kletni prostor prevzel, pa ne pomeni, da je dal soglasje za izgradnjo tega dodatnega prostora.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - res iudicata
Obveznost sodišča, da po prejemu pravovarstvenega zahtevka preizkusi, ali je o stvari že pravnomočno odločeno, izhaja iz načela pravne varnosti. Prepoved ponovnega odločanja o isti zadevi preprečuje možnost obstoja kontradiktornih odločb. Zato je tudi v postopku zavarovanja po ZIZ na mestu smiselna uporaba določb ZPP, tudi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP skladno s 15. členom ZIZ.
ZPP (1977) člen 154/2, 154/3, 158/1, 154/2, 154/3, 158/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožeča stranka lahko umakne tožbeni zahtevek tudi tedaj, ko tožena stranka tekom postopka slednjega izpolni le deloma. Ob upoštevanju določbe 1. odst. 158. člena ZPP je tožeča stranka tudi v tem primeru upravičena do povračila bodisi sorazmernega dela stroškov postopka, kot to narekuje določba 2. odst. 154. člena ZPP, ob danih pogojih iz 3. odst. istega člena pa tudi do povračila vseh stroškov, ki jih je v postopku imela. Določbi 154. in 158. člena ZPP se namreč ne izključujeta, temveč dopolnjujeta in je zato potrebno upoštevati obe pri odmeri stroškov, ki jih je ob delni izpolnitvi zahtevka ter posledičnemu umiku tožbe potrebno priznati tožeči stranki.