zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da vsebina izvedenih dokazov ne potrjuje očitka obsojencu, da je že pred sklenitvijo vseh spornih poslov načrtoval, da izposojenih zneskov ne bo vrnil, predstavljajo nedopustno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
azil - podaljšanje omejitve gibanja - sum zavajanja
Po presoji pritožbenega sodišča, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki pritrjuje toženi stranki, so bili razlogi za omejitev gibanja tožniku že ugotovljeni in obrazloženi v sklepu tožene stranke z dne 24.7.2007. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, kar izhaja iz sodnih spisov, da je tožnik zoper ta sklep vložil tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo s sodbo (opr. št. U 1533/2007 z dne 3.8.2007), to sodbo pa je s svojo sodbo (opr. št. I Up 542/2007 z dne 20.8.2007) potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da obe sodbi v celoti pritrjujeta ugotovitvam tožene stranke, da dejansko obstaja sum, da tožnik zavaja in zlorablja azilni postopek.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik za gradnjo sporne ograje v času odreditve inšpekcijskega ukrepa ni imel nobenega upravnega dovoljenja, čeprav bi ga moral imeti. Kot primarna sankcija za nedovoljen poseg v prostor je določena odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja (1. odstavek 73. člena ZUN), zgolj, kadar ta sankcija ni možna, se lahko poseg sanira na drugačen način. Predmet presoje je ograja in betonski robnik, pri odstranitvi katerih pa ne gre za poseg v prostor, kjer ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Zato ne pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa po 2. odstavku 73. člena ZUN).
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - kršitev predkupne pravice - sodni depozit - polog kupnine ali garancije za plačilo kupnine - ustreznost garancije - polica o življenjskem zavarovanju - pogodba o vezavi sredstev - rok za polog ali garancijo
Polica o življenjskem zavarovanju in pogodba o vezavi sredstev sama po sebi nista ustrezni garanciji.
Pri izpodbijanju prodajne pogodbe za stanovanje zaradi kršitve predkupne pravice je potrebno položiti pri sodišču znesek zapadlega dela kupnine ali ustrezno garancijo za plačilo kupnine v roku za vložitev tožbe. Kasnejši polog ali predložitev garancije sta prepozna in s tem neupoštevna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Od t.i. objektivne nepristranskosti sodišča je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se prav tako domneva. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZDen člen 2, 2/2, 6, 6/2, 19, 32, 42, 42/3, 61, 62.ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč jo lahko pristojni organ določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta oziroma je lahko v določenih primerih (tako kot v obravnavanem primeru grajenega javnega dobra) celo izključena. Tudi odškodnina v višini tržne vrednosti ni dopustna oblika denacionalizacije. Denacionalizacija je sicer proces, ki ima namen poprave krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja, vendar v skladu z narodno-gospodarskimi zmožnostmi in po postopku in na način ter v obliki, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. ZDen namreč ne temelji na institutih civilnega prava, zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava. Tako se tudi oblike, višina, način in izračun odškodnine v denarju ali v vrednostnih papirjih v postopkih denacionalizacije ugotavljajo in določajo po točno določenih pravilih, določenih v ZDen in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zlorabe postopka
Če prosilec za azil ne predloži nobenih listin, s katerimi tujec po določbi Zakona o tujcih - 75. člen dokazuje istovetnost in zato identitete prosilca ni mogoče ugotoviti, je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena Zakona o azilu.
denacionalizacija - prekluzivni rok - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Enoletni rok iz 26. člena novele ZDen-B se je iztekel 7.11.1999, zato je predlagateljica z dne 30.11.1999 vloženo zahtevo za plačilo odškodnine po noveliranem 26. členu ZDen zamudila materialnopravni prekluzivni rok.
Pred obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe mora sodišče opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe oziroma preizkus procesnih predpostavk.
denacionalizacija - nadomestno zemljišče ali odškodnina - nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa
Glede na izrecno določbo 11. odstavka 27. člena ZDen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni zavezanec za vračilo zemljišč kot nadomestnih zemljišč v primerih iz 3. točke 19. člena ZDen, ko je nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
razmerja staršev in otrok - preživniljanje polnoletnega otroka redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. Pomemben je tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi.
Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do povrnitve škode - škoda, nastala zaradi zaplembe avtomobila
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno brez napake, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška nacionalna pripadnost - lojalnost
Glede na 1. odstavek 9. člena ZDen so fizične osebe lahko denacionalizacijski upravičenci, če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani, in če jim je bilo po 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. 1. odstavek 9. člena ZDen navaja dve predpostavki za pridobitev pravice do denacionalizacije: državljanstvo v času podržavljenja in še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Če manjka katerakoli od teh dveh predpostavk, potem vlagatelj vloge za denacionalizacijo ni denacionalizacijski upravičenec. Za ugotovitev državljanstva v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen je torej potrebno ugotoviti, ali je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Priznanje pa že po jezikovni razlagi pomeni potrditev nekega obstoječega dejstva ali pravnega razmerja.
Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode. Analiza konkretnega primera, ki temelji na kriteriju predvidljivosti negativne posledice ravnanja osebe, iz katere sfere izvira škodni dogodek, pokaže, da je bila tožena stranka kot upravnik objektivno sposobna predvideti, da lahko njeno ravnanje povzroči škodljive posledice. Zavedati se je morala in mogla, da stopnišče v večstanovanjski hiši vsakodnevno uporabljajo številni ljudje (lastniki stanovanj, stanovalci in drugi) in da opustitev dolžnega ravnanja vzdrževanja stopnišča lahko pripelje do poškodbe tretjih oseb, ki niso pogodbene stranke pogodbe o upravljanju.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti - zahteva za razvezo zakonske zveze ni vložena - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca
Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Za zakonca, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem še obstaja pogoj za preživljanje, to pomeni, da mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru pravico do preživljanja izgubi.