azil - utemeljen strah pred preganjanjem - uporaba Direktive
Presoja sodišča prve stopnje je utemeljena, saj iz podatkov in listin v upravnih spisih izhaja, da je ocena tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni objektivnega elementa, ker je tožnikov strah oprt le na dejstvo, da je v skoraj 13. letih le enkrat dobil opozorilo, in to posredno, da ga določena oseba išče zaradi maščevanja, korektna in pravilna. V zvezi s tem sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da je mogoče sicer razumeti vpliv preteklih dogodkov (v srbskem taborišču), ki jih opisuje tožnik, na njegov subjektiven občutek strahu, vendar se pojem utemeljenega strahu ne more nanašati izključno na vzroke, ki so sicer obstajali v preteklosti, objektivno pa ne obstajajo več.
Kljub temu, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje izpovedoval o duševnih bolečinah zaradi skaženosti zaradi postoperativne brazgotine, takšne njegove navedbe niso bile objektivizirane z ugotovitvami izvedenca medicinske stroke. Prav tako pa v zvezi s tem ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi takšna ugotovitev sodišča nasprotovala podanemu izvedenskemu mnenju.
vzročna zveza - telesne bolečine - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - teorija adekvatne vzročnosti
Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vprašanje, ali obstaja naravna vzročnost pa je dejansko vprašanje in v okviru tega sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili (revizijsko sodišče pa je na te ugotovitve vezano - tretji odstavek 370. člena ZPP), da je 60% tožnikovih zdravstvenih težav posledica slabega zdravstvenega stanja pred nesrečama, 25% pa posledica nesreče iz leta 1997. In ker te težave niso posledica škodnega dogodka (prometne nesreče z dne 1.1.1998), sta sodišči druge in prve stopnje pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode pravilno upoštevali le tisti obseg zdravljenja in posledic, ki ga je mogoče pripisati škodnemu dogodku.
SZ člen 20, 117, 123.ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 371. ZPPčlen 196, 377, 378.
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom - čas vložitve tožbe - zastaranje terjatve - splošni zastaralni rok - uveljavljanje zastaranja - enotno in nujno sosporništvo - dovoljenost revizije - sklenitev najemne pogodbe
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka uveljavljala zastaranje (ne pa prekluzije), je treba presoditi njene tovrstne trditve z vidika, ali je v njih vsaj omenjen ali nakazan, bodisi izrecno bodisi opisno, zastaralni rok za vložitev tožbe oziroma ali obstaja kakšna povezava z morebitnimi predhodnimi argumenti v zvezi zastaranja. Če sta tožena dva enotna in nujna sospornika je dovolj, da ugovarja zastaranje le eden od njiju.
Ali je bila določena zahteva vložena ali ne, praviloma ni moč ugotavljati zgolj z izjavami prič. Zato dejstvo, da pooblaščenec tožnika ni bil vabljen na zaslišanje prič, ne predstavlja takšne kršitve pravil postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev o stvari.
ZKP člen 70, 70/2, 70/5, 157, 157/1, 203.URS člen 22, 29.
odvzem prostosti - čas odvzema prostosti v drugi državi - privedba k preiskovalnemu sodniku - zaslišanje - pripor - odreditev pripora - obvezna formalna obramba - zagovornik - odvetnik - odvetniški kandidat - pravica do izjave v postopku
Čas odvzema prostosti v Nemčiji, od koder je bil obdolženec pripeljan na slovensko sodišče, se ne všteva v enomesečni pripor, pač pa se v primeru morebitne obsodilne obsodbe všteje v izrečeno kazen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23936
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234b, 234b/1.ZIS člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - organiziranje denarnih verig - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomoč pri organiziranju denarnih verig - kraj storitve kaznivega dejanja
Po določbi prvega odstavka 234.b člena je kazniv tisti storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organizaciji take igre ali dejavnosti, to je denarne verige. Za drugi dve izvršitveni obliki ni nujno, da mora storilec neposredno sodelovati ali pomagati ustanovitelju ali (začetnemu) organizatorju igre, ampak zadošča, da s svojim aktivnim ravnanjem odločilno prispeva k nadaljnjemu odvijanju (razširjanju) take igre ali dejavnosti. Samo navadni soigralci niso kaznivi. Pridobivanje udeležencev v denarno verigo na območju naše države je prepovedano, ne glede na to v kateri državi je sedež organizacije, ki vodi denarno verigo, in ne glede na to ali je v tej državi organiziranje denarnih verig dovoljeno ali ne.
podlage odškdoninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – premoženjska škoda – odgovornost za hujšo posledico
Dejanja, ki so izzvana z okoliščinami, v katerih se je znašel oškodovanec zaradi ravnanja oškodovalca, nimajo pomena pretrganja vzročne zveze. Ko brez zatrjevanega škodljivega ravnanja tudi dogodkov, ki so sledili, ne bi bilo, ni pretrganja vzročne zveze.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v laboratoriju izdelan t.i. „master“ posnetek, kopija pa izročena tožeči stranki 6.9.1990 zvečer, in da bi zato tožeča stranka spričo le dneva in pol od trenutka prevzema posnete kasete do trenutka razmočenja imela možnost zahtevati izročitev „master“ posnetka ali izdelavo druge oziroma nadaljnjih kopij od izvajalca – za kar bi zadoščal en sam telefonski klic. Odločilnega pomena je pravilna presoja učinka tako ugotovljenih dejstev na materialnopravnem področju: slednja ne terjajo njihove obravnave kot opustitvenega ravnanja tožnikov v okviru njunega lastnega prispevka k domnevno bistveno večji oziroma nadaljnji škodi (in kar je po pravnomočni sodbi „ex abundante cautela“ razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka), temveč narekujejo (kot pravilen) materialnopravni sklep, da tožnikoma škoda v pomenu določbe 155. člena za ta primer še aktualnega ZOR, ki jo zatrjujeta in uveljavljata v tej pravdi, sploh ni nastala in da jima je bila ta z izplačilom prve tožene stranke pred pravdo (s povrnitvijo stroškov popravila videorekorderja in vrednosti prazne kasete) že v celoti poplačana.
dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do zagovornika - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vseh sicer relevantnih dokazov, če je iz že izvedenih dokazov ocenilo, da je stvar zrela za razsojo, predlagani novi dokazi pa ne bi mogli vplivati na njegovo odločitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23892
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 96.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi, če je oškodovancu škoda poravnana
Če je oškodovancu zavarovalnica vso škodo povrnila, je odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v takšnem primeru opredeljen kot dolžnost plačila državi, saj obsojenec ne more ostati obogaten.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - začetek teka roka - vročanje - vročitev obdolžencu
Določba tretjega odstavka 421. člena ZKP je specialna določba, ki ne dovoljuje uporabe splošne določbe o vročanju pisem po četrtem odstavku 120. člena ZKP.
pripor - odreditev pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - odločitev sodišča o pritožbi - nasprotje med izrekom in razlogi - vpliv na zakonitost
Če senat sodišča prve stopnje ugotovi, da je podan le eden od pripornih razlogov, ki jih navaja sklep o odreditvi pripora, bo ob delni ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep o odreditvi pripora spremenil tako, da bo zoper osumljenca pripor odredil le iz tega pripornega razloga.
denacionalizacija - dvojno državljanstvo - uporaba določb Zakona o državljanstvu FLRJ
Pridobitev avstrijskega državljanstva med 28.8.1945 in 4.12.1948 ni povzročila samodejne izgube državljanstva FLRJ. Za dvojne državljane nemške narodnosti je zato veljala novela ZDrž z dne 4.12.1948 enako kot za druge državljane nemške narodnosti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - vabljenje stranke na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Na tretjo obravnavo, na kateri je sodišče zaslišalo drugo stranko, izvajalo dokaze in zadevo zaključilo, tožnik (ki ni imel pooblaščenca) ni bil vabljen. Šlo je za nezakonito postopanje sodišča, s čimer je bila v tožnikovo škodo kršena enakopravnost strank in pravica do izjave.
denacionalizacija - obnova postopka - drugačna pravna razlaga določb zakona
Drugačna pravna razlaga in drugačna uporaba predpisa (s strani Ustavnega sodišča RS) ni obnovitveni razlog in tudi ne predstavlja drugače rešeno predhodno vprašanje.
denacionalizacija - oblike vračanja - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - parkirišče - sredstva v premoženju pravne osebe - zavarovanje zahtevka
Opustitev zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka z začasno odredbo bodisi po ZDen (68. člen) ali po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) ima za posledico, da podjetje v preoblikovanje vključi tudi stvari, na katere se nanaša denacionalizacijski zahtevek in da vrnitev v naravi ni mogoča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23904
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 325, 325/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija
Opis kaznivega dejanja, v katerem je navedeno, da je obdolženec vozil s preveliko hitrostjo, glede na ovire, ki bi jih bil dolžan pričakovati in na način, da vozila ni imel ves čas v oblasti ter da je neustrezno reagiral na pešca, ki je prečkal cestišče, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 325. členu KZ, saj iz opisa izhaja, da je bila obdolženčeva vožnja neprilagojena in da je ravno zaradi vožnje v nasprotju z navedenima cestnoprometnima predpisoma z vozilom trčil v pešca in mu prizadejal hudo telesno poškodbo.